Jedro

V primeru, ko ni subjektivne identitete med toženo stranko in subjektom, ki je zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine, ki je predmet zavarovanja z začasno odredbo, bi bilo vsako omejevanje razpolagalne sposobnosti nedopustno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z začasno odredbo prepovedalo toženki odtujitev in obremenitev solastniškega deleža ½ nepremičnine parc. št. 258/5 k.o. X, ID 000 Toženka je zoper takšno odločitev vložila ugovor, ki mu je prvostopenjsko sodišče z izpodbijanim sklepom ugodilo, razveljavilo sklep o začasni odredbi ter predlog za njeno izdajo zavrnilo.

2. Zoper takšno odločitev je tožeča stranka vložila pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja pritožbene razloge bistvenih kršitev določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni oziroma podredno, da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Prvostopenjskemu sodišču očita, da je v celoti spregledalo njene navedbe, da iz tega, ko se vednost toženke za škodljivi namen njenega moža kot dolžnika tožeče stranke neizpodbojno domneva, logično izhaja, da je toženka z namenom dolžnika soglašala in zato ta namen tudi sama izkazuje. V nadaljevanju ta pritožbeni očitek obširno obrazloži in navede, da sodišče ob tem ni zavzelo stališča, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka. Navaja še, da je upoštevaje nadaljnje razpolaganje toženke z nepremičnino v korist tretje osebe nepravično, da sodišče zavrača izdajo začasne odredbe in s tem favorizira fraudolozno ravnanje toženke. Takšno razpolaganje namreč pomeni nemožnost uveljavitve nedenarne terjatve tožeče stranke proti toženki iz naslova tožbenega zahtevka, posledično pa tudi nemožnost uveljavitve denarne terjatve tožeče stranke proti dolžniku M. O., ki nima sredstev za poplačilo te terjatve. Protipravno je tudi razlogovanje sodišča, da ni relevanten namen toženkinega moža pri razpolaganju v korist toženke in o njeni domnevni prizadetosti z začasno odredbo ter o domnevni nesklepčnosti predlagane začasne odredbe. Opozarja na napako prvostopenjskega sodišča, ki izdane ugodilne začasne odredbe ni pravočasno poslalo zemljiški knjigi, čeprav je že ob vložitvi tožbe s predlogom za izdajo začasne odredbe, jasno zapisala, da gre za zemljiškoknjižno vlogo glede začasne odredbe. Na ta način je bilo toženi stranki omogočeno, da je lastninsko pravico na nepremičnini prenesla na tretjo osebo.

3. Toženka je na pritožbo tožeče stranke odgovorila in predlagala, da jo pritožbeno sodišče zavrne kot neutemeljeno. Navedla je, da je tožeča stranka v pritožbi zanemarila dejstvo, da je toženka že pred prejemom tožbe in sklepa o izdaji začasne odredbe razpolagala z nepremičnino, ki jo je prodala dobroverni tretji osebi.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Na podlagi 2. točke prvega odstavka 273. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) sme sodišče za zavarovanje nedenarne terjatve izdati začasno odredbo, s katero prepove dolžnikovo odtujitev ali obremenitev nepremičnine, na katero meri terjatev, z zaznambo te prepovedi v zemljiški knjigi. Sklep o začasni odredbi izdan v pravdnem postopku ima v skladu z 268. členom ZIZ učinek sklepa o izvršbi. Po določbi 44. člena ZIZ mora sklep o izvršbi med drugim vsebovati tudi sredstvo in predmet izvršbe. Zaznamba začasne odredbe prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine v zemljiški knjigi je možna le, če obstoji predmet izvršbe. To pomeni, da je lahko izdana le proti zemljiškoknjižnemu lastniku oziroma imetniku drugih stvarnih pravic, ki so predmet začasne odredbe (prim. prvi odstavek 98. člena Zakona o zemljiški knjigi). Pravilen je zato zaključek prvostopenjskega sodišča, da bi bilo v primeru, ko ni subjektivne identitete med toženo stranko in subjektom, ki je zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine, ki je predmet zavarovanja z začasno odredbo, vsako omejevanje razpolagalne sposobnosti nedopustno. V konkretnem primeru je bilo ugotovljeno, da je bila lastninska pravica na nepremičnini, ki je predmet zavarovanja, s strani toženke v celoti prenesena na tretjo osebo. Toženka tako ni več zemljiškoknjižna lastnica nepremičnine, na katero naj bi se nanašala predlagana prepoved obremenitve in odtujitve. Ugoditev predlogu za izdajo začasne odredbe po trenutku, ko se je kot lastnik vpisala tretja oseba, proti toženki ne bi mogla imeti več nobenega učinka in tako tudi ne bi mogla predstavljati zavarovanja nedenarne terjatve tožeče stranke do toženke.

6. Glede na navedeno se pritožbeno sodišče do ostalih pritožbenih navedb ni opredeljevalo in je na podlagi 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.