Jedro

Skladno s spremenjeno določbo 26. člena ZBPP na tej podlagi prosilca za brezplačno pravno pomoč ni več mogoče oprostiti plačila sodnih taks, lahko pa se ga oprosti plačila stroškov postopka, ki so sicer našteti v tem členu in med katerimi sodne takse niso več navedene. Za odločanje o oprostitvi plačila sodnih taks je pristojno sodišče, ki sodi v konkretni zadevi.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Pristojni organ za brezplačno pravno pomoč je z izpodbijanim sklepom prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki oprostitve plačila sodnih taks v postopku s tožbo zoper odvetnico zavrgel. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa sledi, da je tožnica dne 12. 2. 2012 vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), v kateri je navedla, da potrebuje BPP v obliki oprostitve plačila sodne takse v postopku s tožbo, ter priložila obsežno dokumentacijo, iz katere izhaja, da želi vložiti odškodninsko tožbo zoper odvetnico A.A. Glede na določbe Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) tožnica ne more biti več oproščena plačila sodnih taks po ZBPP, temveč le še po Zakonu o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1), o tem pa odloča sodišče v pravdnem postopku. Zato mora tožnica za oprostitev zaprositi v pravdnem postopku in zato je potrebno njeno prošnjo za BPP na podlagi drugega odstavka 3. člena in 34. člena ZBPP ter 1. točke prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) kot nedopustno zavreči. Tožeča stranka se s takšno odločitvijo ne strinja in smiselno predlaga njeno odpravo. Navaja, da glede na določbe ZST-1 in ZBPP nedvomno izpolnjuje pogoje za oprostitev plačila sodnih taks, saj bi bila s plačilom takse zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja. Oprostitev uveljavlja v zvezi s tožbo zoper odvetnico, ki jo je s svojim ravnanjem spravila v hudo stisko s hudimi posledicami, zato prosi, da sodišče ravna po zakonu in da upošteva njene ustavne pravice. Zavrnitev bi pomenila nespoštovanje Ustave. Upoštevajo naj se 10., 13., 24., in 26. člen ZBPP, 129. člen ZUP in 2. člen ZST-1, saj bo v nasprotnem primeru potrebno sprožiti spor pred Ustavnim sodiščem.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne. Navaja, da je tožbo zavrgla zaradi določb ZBPP, po katerih prosilec ne more biti več oproščen plačila sodnih taks po določbah ZBPP, temveč le še po določbah ZST-1 v konkretnem postopku, ki se vodi pred sodiščem. Skladno s spremenjeno določbo 26. člena ZBPP prosilca ni več mogoče oprostiti plačila sodnih taks, lahko pa se ga oprosti plačila stroškov postopka, ki so sicer našteti v citiranem členu in med katerimi sodne takse niso več navedene. Tožnica bi morala zato v skladu z 12. členom ZST-1 za navedeno oprostitev zaprositi v konkretnem pravdnem postopku, česar pa ni storila in zato ni upravičena do oprostitve. Pričakovanja tožnice so zato tudi popolnoma v nasprotju z obstoječo sodno prakso (glej sodbo naslovnega sodišča I U 2037/2011 z dne 20. 12. 2011).

Tožba ni utemeljena.

Iz izpodbijane odločbe kot nesporno sledi, izhaja pa tudi iz upravnih spisov, konkretno iz prošnje za dodelitev BPP, da je tožnica vložila prošnjo za BPP kot oprostitev plačila sodne takse v pravdni zadevi, in sicer za tožbo, vloženo zoper odvetnico, ki se vodi pred pristojnim sodiščem.

Sporna je uporaba prava, konkretno tistih določb ZBPP, ki se nanašajo na dodelitev BPP in ki določajo primere, v katerih se lahko dodeli BPP. Tako se po določbah petega odstavka 26. člena BPP lahko dodeli tudi kot oprostitev plačila stroškov v postopku pred sodišči, predvsem kot oprostitev plačila tistih stroškov, ki so našteti v nadaljevanju. Med stroški iz prvih treh točk, v katerih so stroški izrecno našteti, sodnih taks nedvomno ni najti. Pač pa iz nadaljnje 4. točke petega odstavka sledi, da je mogoče prosilca oprostiti tudi „drugih stroškov postopka“. Med temi stroški in s tem med stroški, za plačilo katerih se lahko dodeli BPP, bi se glede na citirano zakonsko besedilo torej lahko znašle tudi sodne takse, ki se po določbah ZPP uvrščajo med stroške pravdnega postopka, še zlasti zato, ker tudi ostali „stroški v postopku pred sodišči“ iz petega odstavka, ki so sicer izrecno našteti v prvih treh točkah, niso našteti izčrpno, temveč zgolj primeroma. Vendar pa omenjena jezikovna razlaga zakona v konkretnem primeru ni odločilna. Razorožuje jo namen zakonodajalca, ki je obstajal ob spremembi ZBPP, objavljeni v Uradnem listu RS, št. 23/2008, s katero je bilo prvotno, v 1. točki izrecno navedeno plačilo sodnih taks kot možna oblika BPP izpuščeno oziroma črtano iz zakonskega besedila in pri tem s strani predlagatelja zakona pojasnjeno, zakaj je to storjeno. To pa zato, „ker bo oprostitev plačila sodnih taks urejena s predvideno novelo zakona, ki ureja sodne takse in v predvidenih novelah postopkovnih zakonov in da zato ne bilo prihajalo do podvajanja oprostitev plačila sodnih taks“ (Poročevalec Državnega zbora, EVA: 2007-2011-0003 z dne 20. 12. 2007). Oprostitev plačila sodnih taks je bila nato dejansko urejena z novelo ZST-1 kot specialnega predpisa, ki ureja sodne takse, in sicer v 12. členu, s to določbo pa je pristojnost za odločanje o oprostitvi izrecno omejena na sodišče, ki sodi v konkretni zadevi. To pa pomeni, da je prenehala obstajati možnost, da bi se oprostitev plačila sodnih taks še naprej uveljavljala tudi po določbah ZBPP, saj bi se sicer odločanje o oprostitvi plačila sodnih taks podvojilo, obenem pa bi se z odločanjem o sodnih taksah s strani organa za BPP poseglo v odločanje drugega organa, v konkretnem primeru Okrožnega sodišča v Kranju, pred katerim teče pravdni postopek. Izpodbijana odločitev je zato, ob upoštevanju navedene namenske razlage in ob upoštevanju razmerja specialnosti, pravilna in skladna z zakonom, tožbene navedbe pa neutemeljene.

Sodišče je zato tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

Ker dejanske okoliščine, na katerih temelji odločitev, med strankama niso sporne, je sodišče je na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo v zadevi izven glavne obravnave.