Jedro

Sodišče ne sme odreči sodnega varstva takrat, kadar stranka sodno varstvo svoje pravice uveljavlja pred nepristojnim sodiščem, ali se v svoji vlogi napačno sklicuje na postopkovna določila, ki naj bi jih sodišče uporabilo pri obravnavi predloga za uveljavljanje sodnega varstva.

Izrek

1. Pritožbi predlagatelja se ugodi, izpodbijani sklep z dne 02. 11. 2010 se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

2. Pritožba nasprotnega udeleženca se zavrže. 3. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrglo predlog za zavarovanje, s katerim je predlagatelj uveljavljal zahtevo, da naj mu nasprotni udeleženec zagotovi zavarovanje po 2. odst. 636. čl. Zakona o gospodarskih družbah (Ur.l. RS št. 42/2006 s kasnejšimi spremembami, v nadaljevanju ZGD -1) v zvezi s 592. čl. istega zakona, ki določa pravico upnika, da v šestih mesecih od objave vpisa delitve v sodni register od deljene (prenosne) družbe zahteva zavarovanje za svoje nezapadle, negotove in pogojne terjatve, ki so kot obveznosti prenesene na novoustanovljeno ali prevzemno družbo (novega dolžnika). Svojo odločitev je utemeljilo s tem, da ZGD -1 za uveljavljanje zavarovanja po navedenih členih ne določa nepravdnega, temveč pravdni postopek. Z dopolnilnim sklepom z dne 29. 11. 2010 pa je sodišče odločilo, da bo o stroških postopka odločilo v odločitvi o glavni stvari.

Zoper sklep z dne 02. 11. 2010 se je pravočasno pritožil predlagatelj zaradi napačne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev določil postopka in predlagal razveljavitev izpodbijanega sklepa ter vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje. V pritožbi zatrjuje, da mu citirane določbe ZGD -1 nedvomno dajejo pravico do sodnega varstva, pravice do zgoraj navedenega zavarovanja in da je, ker gre za spor glede pravice, ki jo urejajo določbe ZGD -1, za odločanje o tem nedvomno pristojen gospodarski oddelek naslovnega prvostopenjskega sodišča. Pritožba predlagatelja je bila vročena nasprotnemu udeležencu, ki nanjo ni odgovoril, je pa vložil pravočasno pritožbo zoper dopolnilni sklep, ki ga je prvostopenjsko sodišče izdalo na njegov predlog in odločilo, da bo o stroških postopka odločilo v odločitvi o glavni stvari. V pritožbi je pritožbenemu sodišču predlagal, da dopolnilni sklep spremeni tako, da ugodi njegovi zahtevi za povrnitev stroškov postopka.

Pritožba predlagatelja je utemeljena, pritožba nasprotnega udeleženca pa nedovoljena.

V skladu s 1. odst. 23. čl. Ustave je vsakomur zagotovljena pravica do sodnega varstva njegovih pravic. V kakšnem postopku bo ta ustavna pravica posamezniku zagotovljena, pa je predmet ureditve procesnih zakonov in materialnopravnih predpisov, ki urejajo vsebino posameznih materialnopravnih upravičenj. Sodišče lahko odkloni zahtevano sodno varstvo samo v primeru, ko odločanje o posamezni pravici ali sporu sploh (še) ne sodi v pristojnost sodišča. Samo v takem primeru bo sodišče takšno zahtevo za sodno varstvo lahko zavrglo (2. in 3. odst. 18. čl. ZPP). Sodišče pa ne sme odreči sodnega varstva takrat, kadar stranka sodno varstvo svoje pravice uveljavlja pred nepristojnim sodiščem, ali se v svoji vlogi napačno sklicuje na postopkovna določila, ki naj bi jih sodišče uporabilo pri obravnavi predloga za uveljavljanje sodnega varstva (glej 2. odst. 2. čl. ZPP v povezavi s 1. odst. 21. čl. ZPP in 1. odst. 17. čl. ZNP). Že iz navedenih razlogov je razvidno, da odločitev o zavrženju vloge predlagatelja z utemeljitvijo, da ni podlage za odločanje o zahtevi predlagatelja v nepravdnem postopku, nima podlage v navedenih procesnih določilih.

Pritožbeno sodišče v tem delu pritrjuje razlogom prvostopenjskega sodišča, da določbe 592. čl. v zvezi s 636. čl. ZGD -1 omogočajo tožbeno uveljavljanje te pravice, saj navedena določila urejajo materialnopravna upravičenja upnikov družb, ki so bile udeležene pri pripojitvi oziroma razdružitvi. Sodno varstvo materialnih upravičenj pa lahko tisti, ki zatrjuje, da jih ima, poleg pravdnega postopka, uveljavlja tudi v izvršilnem postopku v obliki začasnega zavarovanja svojih pravic. Kakšno obliko sodnega varstva dejansko uveljavlja, pa mora določno opredeliti tisti, ki sodno varstvo uveljavlja. Zmotno je stališče pritožnika v pritožbi, da naj mu sodišče odgovori, v kateri obliki sodnega postopka naj uveljavlja svojo materialnopravno upravičenje.

Glede na očitno nejasne trditve predlagatelja v vloženi zahtevi, s katero je uveljavljal sodno varstvo, bo prvostopenjsko sodišče v nadaljnjem postopku moralo najprej pozvati predlagatelja, da se jasno opredeli do tega, kakšno obliko sodnega varstva uveljavlja; ali je njegovo zahtevo torej razumeti kot tožbo, s katero uveljavlja dajatveni zahtevek zoper nasprotnega udeleženca, ali pa je njegovo vlogo razumeti kot uveljavljanje začasnega zavarovanja v obliki začasne odredbe v smislu 25. poglavja Zakona o izvršbi in zavarovanju. Predlagatelj bo v tem smislu moral svojo vlogo dopolniti oziroma popraviti tako, da bo sposobna za obravnavanje v smislu uveljavljanega sodnega varstva (1. odst. 108. čl. ZPP). Šele v kolikor predlagatelj svoje vloge ne bo ustrezno dopolnil, bo sodišče vlogo moralo zavreči skladno s 5. odst. 108. čl. ZPP.

V posledici razveljavitve izpodbijanega sklepa z dne 02. 11. 2010 se izkaže kot nedovoljena pritožba nasprotnega udeleženca zoper dopolnilni sklep z dne 29. 11. 2010. Z izpodbijanim sklepom sodišče prve stopnje namreč ni odločilo o stroških postopka, temveč je le-to pridržalo do odločitve o glavni stvari. Z razveljavitvijo sklepa o zavrženju vloge predlagatelja, nasprotni udeleženec nima več pravnega interesa za izpodbijanje sklepa, s katerim prvostopenjsko sodišče še ni odločilo o stroških postopka. Sodišče prve stopnje bo namreč o teh stroških postopka moralo odločati šele po zaključku postopka o odločanju o predlogu predlagatelja, s katerim uveljavlja sodno varstvo. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo nasprotnega udeleženca v skladu s 364. čl. v zvezi s 4. odst. 343. čl. ZPP pritožbo nasprotnega udeleženca zavrglo.

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na 3. odst. 165. čl. ZPP.