Jedro

V konkretnem primeru gre za presojo, da glede na zakonsko določilo 344. člena ZPP, stranka v odgovoru na pritožbo ne more več uveljavljati pravno relevantnih dejstev, navajati novih dejstev in dokazov, tako da ni zagotovljena tolikšna verjetnost za uspeh, da se bo pritožbeni postopek zanjo ugodno končal, ki bi opravičevala dodelitev brezplačne pravne pomoči.

Izrek

Tožba se zavrne.

Zahteva tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo, številka Bpp 1837/2011 z dne 20. 10. 2011 je odločeno, da se zavrne prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči (dalje bpp) z dne 10. 10. 2011 A.A. (tožnika v tem sporu). Tožena stranka navaja, da je prosilec prosil za bpp za stroške sestave odgovora na pritožbo v postopku, številka P 736/2007, ki je v teku pred Okrožnim sodiščem v Celju. Tožena stranka navaja določbe 11. do 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), ko mora prosilec kumulativno izkazati dva pogoja in sicer finančno materialni kriterij oziroma tako imenovani subjektivni kriterij, katerega sodišče presoja na podlagi listinskih dokazil o finančnem in materialnem položaju in objektivni kriterij v skladu z določilom 24. člena ZBPP. Navaja, da je v pravdnem postopku, številka P 736/2007 odločeno o tožbenem zahtevku prosilca kot tožeče stranke zoper toženo stranko zaradi plačila odškodnine 55.578,00 EUR s pp (nazadnje sporno 45.898,00 EUR s pp) s sodbo z dne 26. 5. 2011. Prisojeno je, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati na roke njenega pooblaščenca odškodnino v znesku 2.950 EUR, in da se zahtevek za 42.948 EUR zavrne, in da je tožeča stranka dolžna toženi stranki plačati pravdne stroške v višini 1.557,17 EUR. V določbi 344. člena ZPP sodišče izvod pravočasne, popolne in dovoljene pritožbe vroči nasprotni stranki, ki sme na to v 15. dneh od njenega prejema podati sodišču odgovor na pritožbo. Odgovor na pritožbo ni obvezen, saj stranka v njem ne more več uveljavljati pravno relevantnih dejstev, navajati novih dejstev in dokazov, katerih ni navajala med postopkom na prvi stopnji in neposredno vplivati na odločitev pritožbenega sodišča. Prosilec tudi ni navedel okoliščin, zaradi katerih meni, da bi bilo smiselno vložiti odgovor na pritožbo nasprotne stranke. Tako je ugotovljeno, da v predmetni pravdni zadevi prosilca (vložitev odgovora na pritožbo), ni izpolnjen objektivni pogoj za dodelitev bpp, zato se prošnja prosilca v skladu s prvim odstavkom 24. člena ZBPP zavrne kot neutemeljena. Tožena stranka tudi ni presojala ali prosilec izpolnjuje subjektivni kriterij za dodelitev bpp, ki mora biti podan kumulativno.

Tožnik v tožbi navaja, da ni bil dolžan navajati kot to meni tožena stranka v točki 11 obrazložitve izpodbijane odločbe okoliščin, zaradi katerih meni, da bi bilo smiselno vložiti odgovor na pritožbo nasprotne stranke, saj so navedene okoliščine razvidne iz odgovora na pritožbo, ki ga je tožnik glede na določbe ZBPP, po katerih se bpp odobri le za dejanja pravne pomoči opravljena po vložitvi prošnje za odobritev bpp, mora vložiti šele po vložitvi prošnje za odobritev bpp, pri tem pa bi navajanje okoliščin, zaradi katerih naj bi bilo smiselno vložiti odgovor na pritožbo že v okviru prošnje za odobritev bpp pomenilo, da bi odgovor na pritožbo moral biti vložen že v okviru prošnje za odobritev bpp, kar je očitno nesmiselno. Tožnik ima pravni interes, da bi bila navedena pritožba v pritožbenem postopku zavrnjena kot neutemeljena, uresničitvi navedenega pravnega interesa pa je namenjen ravno odgovor na pritožbo, v katerem pritožnik argumentirano in ne zgolj pavšalno nasprotuje pritožbenim navedbam tožene stranke. Tako ni mogoče utemeljeno narediti zaključka, da naj bi bila zadeva oziroma odgovor na pritožbo očitno nerazumen, in da prosilec v zadevi nima verjetnega izgleda za uspeh, in da bi bilo nerazumno odgovarjati na pritožbene navedbe. Vložitev odgovora na pritožbo v tej zadevi ni očitno nerazumna, verjetno pa je, da ima tožnik v zadevi izglede za uspeh, zato predlaga, da sodišče tožbi ugodi in se odločba tožene stranke v celoti odpravi in vrne zadeva v ponoven postopek, ter hkrati odloči o stroških postopka, ki jim mora poravnati tožena stranka.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je tožena stranka na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja uporabila pravilne materialne predpise, zato sodišče v izogib ponavljanju dejanskih in pravnih razlogov ponovno ne navaja, ker jim v celoti sledi (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, ZUS-1), v zvezi s tožbenimi ugovori pa še dodaja; Neutemeljeni so tožbeni ugovori, ki se nanašajo na to, da ima tožnik v pravdni zadevi Okrožnega sodišča v Celju P 736/07 pravni interes, da bi bila pritožba proti sodbi z dne 26. 5. 2011 zavrnjena kot neutemeljena in ravno temu je namenjen odgovor na pritožbo, glede na to, da tožnik z razlogi in ne zgolj pavšalno nasprotuje pritožbenim navedbam tožene stranke. Navedeni tožbeni razlogi nimajo podlage v določbi 24. člena ZBPP, po kateri se presoja verjetnost izgleda za uspeh, ker kot tožena stranka pravilno ugotavlja, gre v tem primeru za presojo, da glede na zakonsko določilo 344. člena Zakona o pravdnem postopku, stranka v odgovoru ne more več uveljavljati pravno relevantnih dejstev, navajati novih dejstev in dokazov, tako da ni zagotovljena tolikšna verjetnost za uspeh, da se bo pritožbeni postopek zanj ugodno končal, kar bi opravičevalo uporabo določbe 24. člena ZBPP.

Sodišče je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo odločbe pravilen in je izpodbijani upravni akt na zakonu utemeljen.

K točki 2 izreka: Ker je bila tožba zavrnjena, sodišče ni ugodilo zahtevi za povrnitev stroškov postopka, ker po določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, v tem primeru vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.