Jedro

Upniku v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine sicer ni treba navesti več dolžnikovih identifikacijskih podatkov, če pa navede več dolžnikovih identifikacijskih podatkov, se morajo vsi navedeni podatki skladati in ustrezati dolžnikovim podatkom v CRP.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog za izvršbo kot nepopoln.

2. Upnik je zoper ta sklep vložil pravočasno pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je 2. 12. 2013 predlog za izvršbo dopolnil z EMŠO in davčno številko dolžnice. Sodišče bi na podlagi navedene EMŠO moralo nedvoumno identificirati dolžnico. Glede na to, da je v dopolnitvi izpolnil obveznost iz drugega odstavka 41. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ, in upoštevaje vsebino določb drugega odstavka 44. člena in tretjega odstavka 41. člena ZIZ, sodišče prve stopnje ni imelo več pravne podlage za preverjanje pravilnosti in skladnosti podatkov o dolžnici in bi moralo sklep o izvršbi izdati brez preverjanja podatkov. Sodišče opravi preverbo v elektronsko dosegljivih evidencah le v primeru, če upnik ne razpolaga z identifikacijskim podatkom iz 2. točke prvega odstavka 16. a člena ZIZ in ga v predlogu za izvršbo ne navede, v predmetni zadevi pa je upnik ta podatek navedel (tako priloženi sklep VSL III Ip 384/2013). Podredno sodišču sporoča, da je prišlo do očitne napake, saj je kot dolžnico navedel Li., v resnici pa je dolžnica Lj., kar je ugotovil iz priloženega obvestila X. banke iz neke druge zadeve med istima strankama. Višjemu sodišču predlaga, naj sklep razveljavi in izda sklep o izvršbi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, po uradni dolžnosti pa glede nekaterih absolutnih bistvenih kršitev določb postopka in glede pravilne uporabe materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku - ZPP, oba v zvezi z določbo 15. člena ZIZ).

5. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da sodišče prve stopnje tudi po upnikovi dopolnitvi predloga za izvršbo ob preverjanju navedenih podatkov v elektronsko dosegljivih evidencah ni moglo nedvoumno identificirati dolžnice, saj davčna številka in EMŠO ne pripadata osebi "Li. Ž.".

6. ZIZ v določbi drugega odstavka 41. člena zahteva, da upnik označi dolžnika, ki je fizična oseba, s podatki iz prvega odstavka 16. a člena ZIZ, to je z navedbo osebnega imena in naslova prebivališča ter datumom rojstva ali EMŠO ali davčne številke ali drugega istega povezovalnega znaka oz. ustreznega identifikacijskega podatka. Ne zadošča torej, da upnik navede le pravilno EMŠO ali davčno številko dolžnika, temveč mora navesti takó pravilno osebno ime in naslov prebivališča dolžnika kot tudi njegov pravilen datum rojstva ali EMŠO ali davčno številko. Upniku sicer res ni treba navesti več dolžnikovih identifikacijskih podatkov iz 2. točke prvega odstavka 16. a člena ZIZ (zadostuje npr. le navedba EMŠO ali le navedba davčne številke), v primeru pa, ko navede več identifikacijskih podatkov o dolžniku, se morajo vsi navedeni podatki skladati – ustrezati morajo tako vpisani osebi v CRP. Brez tega sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine ni dopustno izdati. To ni pomembno zgolj zaradi pravilne označbe dolžnika v smislu 16. a člena ZIZ, temveč tudi zato, ker ima sodišče po pravnomočnosti sklepa o izvršbi poizvedovalno dolžnost v okviru ugotavljanja podatkov o dolžnikovem premoženju (4. člen, četrti in peti odstavek 45. člena in tretji odstavek 34. člena ZIZ), za kar se morajo osebni podatki dolžnika v celoti ujemati.

7. Ni mogoče pritrditi pritožbeni navedbi, da bi moralo sodišče prve stopnje nedvoumno identificirati dolžnico na podlagi EMŠO v dopolnitvi predloga za izvršbo. Upoštevaje dejstvo, da se vsi v dopolnitvi predloga za izvršbo navedeni podatki o dolžnici niso ujemali, sodišče prve stopnje ni moglo nedvoumno identificirati dolžnice na podlagi elektronsko dosegljivih evidenc. O tem se je ob reševanju predmetne pritožbe z vpogledom v CRP lahko prepričalo tudi višje sodišče (davčna številka in EMŠO se ne ujemata z imenom dolžnice).

8. Sicer pa višje sodišče ugotavlja, da upnikove pritožbene navedbe in predloženi dopis X. banke z dne 24. 4. 2013 še dodatno potrjujejo pravilnost izpodbijane odločitve. Kažejo namreč na to, da je upnik že ob dopolnitvi predloga za izvršbo dne 2. 12. 2013 razpolagal s podatkom, da je dolžnici dejansko ime Lj. Ž., pa tega v dopolnitvi oz. popravi predloga za izvršbo ni ustrezno upošteval. 9. V zvezi s sklicevanjem na predloženi VSL sklep III Ip 384/2013 z dne 18. 6. 2013 pa višje sodišče pritožniku pojasnjuje, da je novejša sodna praksa argumentirano odstopila od pravnega stališča, zavzetega v navedenem sklepu, zaradi česar pritožnikovo sklicevanje na navedeni sklep ni pravno upoštevno (prim. VSL sklep I Ip 1299/2013 z dne 10. 7. 2013).

10. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, višje sodišče pa tudi ni ugotovilo nobenih kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).