Jedro

O tem, da je v družini prisotno nasilje, se je sodišče prepričalo na podlagi vseh dokazov v spisu, zato ni bilo treba zasliševati otrok o tem, kako se je to nasilje izvajalo.

Izrek

I. Pritožbi predlagateljice se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se v I. in II. točki izreka sklepa besede „od izdaje tega sklepa“ nadomestijo z besedami „od dneva vročitve tega sklepa nasprotnemu udeležencu.“ V ostalem ostaneta I. in II. točka izreka sklepa nespremenjeni.

II. Pritožba nasprotnega udeleženca se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem, a nespremenjen delu potrdi.

III. Nasprotni udeleženec je dolžan povrniti predlagateljici 99,60 EUR pritožbenih stroškov v roku 15 dni, v primeru zamude z zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom naložilo nasprotnemu udeležencu, da mora za obdobje šestih mesecev od izdaje sklepa prepustiti predlagateljici v izključno uporabo stanovanjsko hišo, kjer prebiva predlagateljica z njunimi šestimi otroki. S sklepom mu je tudi prepovedalo, da se za obdobje šestih mesecev od izdaje sklepa približa predlagateljici na razdaljo manjšo od desetih metrov. V presežku, za predlagano izvršbo, je sodišče predlog zavrnilo. Vsaki stranki je naložilo, da krije svoje stroške postopka.

2. Zoper sklep se pritožujeta predlagateljica in nasprotni udeleženec.

3. Predlagateljica v pritožbi napada tisti del prve in druge točke izpodbijanega sklepa, ki se nanašata na začetek veljave izrečenih ukrepov. Uveljavlja pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev določb postopka. Navaja, da je del časovnega obdobja, za katerega je bil sklep izdan, že potekel, še preden je predlagateljica sklep prejela. Meni, da ukrep oz. rok, za katerega je izdan, lahko prične teči šele od dneva, ko predlagateljica lahko predlaga izvršbo, če nasprotni udeleženec sklepa prostovoljno ne izpolni. Predlaga, da sodišče besedno zvezo „od izdaje“ nadomesti z besedno zvezo „od vročitve.“

4. Nasprotni udeleženec v pritožbi, ki jo vlaga iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov navaja, da se ni mogel opredeliti do navedb predlagateljice v pripravljalni vlogi z dne 12.11.2013. Nasprotni udeleženec je ob prejemu vloge prosil sodišče za primeren rok, a mu sodišče ni ugodilo. Tako ni imel možnosti podati odgovora na navedbe predlagateljice, zaradi česar so bile kršene njegove pravice do poštenega sojenja. Predlagateljica je imela dovolj časa, da bi pripravljalno vlogo podala že prej. Že tako postopanje predlagateljice dokazuje, da njen predlog ni utemeljen. Bistvena kršitev postopka je podana tudi, ker sodišče ni zaslišalo polnoletne hčerke P. G. in njenega fanta, ki bi oba vedela izpovedati o družinskih razmerah. Sodišče tudi ni izvedlo ostalih predlaganih dokazov. Nasprotni udeleženec predlagateljici ni grozil z nasilno izselitvijo iz stanovanjske hiše, ampak ji je predočil zgolj gola in resnična dejstva. Ponovno navaja, da je stanovanjska hiša, v kateri družina prebiva, v celoti njegova last in posebno premoženje ter da pripada zgolj in samo njemu. Predlagateljica ima možnost preseliti se k svojim staršem, ali pa v hišo v M. Sodišče je nepravilno obsodilo obnašanje nasprotnega udeleženca in ga ocenilo kot „moč, ki jo nasprotni udeleženec izkorišča in pri družinskih članih vzbuja občutek, da je kontrola nad hišo in njeno pravno usodo povsem v rokah nasprotnega udeleženca.“ Nasprotni udeleženec je vse kredite jemal v celoti sam, ne da bi predlagateljica to vedela. Nje poslovne zadeve niso zanimale in je pretežni del svojega časa namenila skrbi za otroke in gospodinjstvo. Nasprotni udeleženec se trudi kredite poplačati, a je pri tem žal neuspešen tudi po krivdi predlagateljice, saj ona nad njim izvaja psihično nasilje. Dogodke, ki jih je sodišče „naprtilo“ nasprotnemu udeležencu, je povzročila predlagateljica. Predlog predlagateljice je tudi nesklepčen, saj se ne da razbrati, ali predlagateljica zahteva dodelitev stanovanja po 21. ali 22. členu ZPND. Če gre za prepustitev stanovanja po 21. členu ZPND, je predlog prepozen. Sodišče je tudi nepravilno odločilo glede predloga nasprotnega udeleženca za povrnitev nadomestila za izključno uporabo hiše. Sodišče tudi ni ugotovilo visoke stopnje ogroženosti zaradi nasilja nasprotnega udeleženca. Visoka stopnja ogroženosti je pravni standard, ki ga je sodišče dolžno ugotoviti. Dejstvo je, da med strankama obstajajo nerešena premoženjskopravna razmerja, predlagateljica pa ne more v tem postopku od nasprotnega udeleženca zahtevati, da se izseli iz stanovanjske hiše, katere lastnik je nasprotni udeleženec.

5. Pritožba predlagateljice je utemeljena, pritožba nasprotnega udeleženca pa ni utemeljena.

O pritožbi predlagatelja:

6. Sodišče prve stopnje je nasprotnemu udeležencu izreklo ukrep prepustitve stanovanja v skupni rabi (21. člen Zakona o preprečevanju nasilja v družini (1)) v povezavi z ukrepom prepovedi približevanja predlagateljici (19. člen ZPND). Pogoji, pod katerimi se ukrepa izrekata, so opredeljeni v citiranih določilih, iz obrazložitve sklepa pa jasno izhaja obstoj pogojev in utemeljenost predloga tudi glede na načelo sorazmernosti, saj je sodišče pravilno tehtalo tako interese predlagateljice kot nasprotnega udeleženca kot povzročitelja nasilja, ki je tudi solastnik nepremičnine. Pritožbeni očitki o neobstoju razlogov ter nesklepčnosti predloga in nenavedenosti pravne podlage so neutemeljeni (primerjati 13. in 14. točko izpodbijanega sklepa.

7. Pritožnik zanika obstoj nasilja v družini (3. člen ZPND), ki ga je ugotovilo prvostopenjsko sodišče in očita sodišču v zvezi z ugotavljanjem obstoja nasilja bistvene kršitve določb postopka, saj ni zaslišalo hčerke pravdnih strank in njenega fanta. Da je ugotovilo obstoj nasilja v družini, ki ga izvaja nasprotni udeleženec, je imelo sodišče dovolj podlage v ostalih izvedenih dokazih. Tožencu je bilo izrečenih že več ukrepov prepovedi približevanja predlagateljici, ki jih je izdalo sodišče, pa tudi policija (2). V spisu sta dva dopisa Centra za socialno delo T., eden z dne 30.10.2013 in drugi z dne 3.3.2014. Iz obeh spisov je razvidno, da je v družini predlagateljice in nasprotnega udeleženca prisotno nasilje, da gre za visoko stopnjo ogroženosti predlagateljice, zaradi česar je bil sklican multidisciplinarni team, ter da je povzročitelj nasilja nasprotni udeleženec. V obeh dopisih CSD T. podaja predlog, naj sodišče pospeši postopek za prepustitev stanovanja v skupni rabi.

8. Očitana absolutno bistvena kršitev določb postopka s tem, ko sodišče ni zaslišalo hčerke nepravdnih strank in njenega fanta, ni podana. O tem, da je v družini prisotno nasilje, se je sodišče prepričalo na podlagi vseh dokazov v spisu in ni potrebno zasliševati otrok o tem, kako se je to nasilje izvajalo. Razumno in prepričljivo je svojo odločitev o tem, zakaj ne bo zasliševalo otrok strank, obrazložilo tudi prvostopenjsko sodišče. O tem, katerih ostalih dokazov sodišče ni izvedlo, ni konkretnih pritožbenih navedb.

9. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da je bila tožencu kršena pravica do poštenega sojenja, saj se ni mogel opredeliti do navedb predlagateljice, ki jih je podala v pripravljalni vlogi z dne 12.11.2013. Do vsega odločilnega, kar se nanaša na predlog in izrek ukrepov za preprečevanje nasilja v družini se je nasprotni udeleženec lahko izrekel. V pripravljalni vlogi, za katero nasprotni udeleženec očita, da se do nje ni mogel opredeliti, ni bilo navedenega nič kvalitativnega, kar bi vplivalo na odločitev sodišča, niti se sodišče pri svoji odločitvi ni oprlo na navedbe iz te pripravljalne vloge. V tej pripravljalni vlogi je predlagateljica sicer modificirala predlog tako, da predlaga za realizacijo sklepa izvršbo. Vendar je sodišče predlog v tem delu zavrnilo (III. izreka sklepa). Zatrjevana kršitev tako ni podana.

10. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da je predlagateljica podala predlog za prepustitev stanovanja prepozno. 21. člen ZPND določa v sedmem odstavku rok treh mesecev, odkar je stranka utrpela katero od ravnanj iz prvega odstavka. Že prvostopenjsko sodišče je v razlogih sklepa obrazložilo, da se je resnejši nasilni incident z elementi fizičnega nasilja pripetil v maju 2013 (primerjaj 7. točko obrazložitve sklepa), predlog pa je bil vložen 3.7.2013. Trimesečni rok je bil torej spoštovan.

11. Sodišče je ugotovilo obstoj nasilja v družini v smislu tretjega člena ZPND in tudi, da je predlagateljica žrtev fizičnega in ekonomskega nasilja, izvajanega s strani nasprotnega udeleženca. Prav tako je ugotovilo, da je stopnja ogroženosti predlagateljice tako visoka, da je iskala pomoč pri policiji, sodišču in CSD (primerjaj 13. točko izreka sklepa). Pritožbene trditve, da sodišče ni ugotovilo visoke stopnje ogroženosti predlagateljice zaradi nasilja nasprotnega udeleženca, so tako neutemeljene.

12. O nadomestilu za izključno uporabo hiše prvostopenjsko sodišče ni odločalo. Pritožbeni očitki, da je sodišče nepravilno odločilo glede predloga nasprotnega udeleženca, naj mu predlagateljica povrne primerno nadomestilo za uporabo hiše, so zato neutemeljeni.

O pritožbi predlagateljice:

13. Pač pa se utemeljeno pritožuje predlagateljica, ki sodišču očita, da je trajanje ukrepa omejilo na obdobje šestih mesecev od dneva izdaje sklepa, pri čemer je časovno obdobje, za katero je bil sklep izdan, že deloma poteklo, ko je predlagateljica sklep prejela. Ukrepi po ZPND so res časovno omejeni. To časovno omejenost pa je potrebno razlagati v smislu trajanja ukrepa, ki ga izreče sodišče v okviru pristojnosti po ZPND. Stranka, zoper katero je ukrep naperjen, ga lahko začne izvrševati šele takrat, ko se z njim seznani. Z njim pa se seznani takrat, ko ji je odločba vročena. Šele ko je stranki odločba vročena, se je je dolžna držati in zavezo izpolniti. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi predlagateljice v tem delu ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da ukrep velja od takrat, ko je nasprotni udeleženec seznanjen z odločbo, to pa je takrat, ko mu je vročena.

14. Po povedanem pritožba nasprotnega udeleženca ni utemeljena in jo je zato pritožbeno sodišče zavrnilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku (3)), pritožbi predlagateljice pa je sodišče ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP).

15. Ker je predlagateljica s svojo pritožbo uspela, ji je dolžan povrniti nasprotni udeleženec stroške pritožbenega postopka (154., 155. in 165. člen ZPP ter 37. člen Zakona o nepravdnem postopku (4)). Stroške predlagateljice sestavljajo stroški nagrade za pritožbo 63,00 EUR, materialni stroški 20,00 EUR in stroški DDV 16,06 EUR.

(1) Ur. l. RS št. 16/2008, v nadaljevanju ZPND.

(2) Odredba, s katero je bilo odrejeno nasprotnemu udeležencu, da se ne sme približati svoji zakonski partnerici in svojim šestim otrokom z dne 26.11.2012, ki jo je izdala Policijska uprava Novo mesto, Policijska postaja T. Odredba, s katero je preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Novem mestu izrekla ukrep zaradi nasilja v družini 27.11.2012 in sklep, s katerim je preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Novem mestu podaljšala prepoved približevanja nasprotnemu udeležencu še za 60 dni z dne 5. december 2012. (3) Ur. l. RS št. 26/1999 s spremembami, ki so sledile, v nadaljevanju ZPP.

(4) Ur. l. SRS št. 30/1986 s spremembami, v nadaljevanju ZNP.