Jedro

Začasna odredba je dopustna, če upnik s predhodno odredbo ne bo dosegel koristi, ki mu jo zagotavlja začasna odredba. Presojo v tej smeri je potrebno opraviti glede na okoliščine vsakega posameznega primera, ki izhajajo iz trditvene podlage strank, upoštevaje vsebino predlagane začasne in predhodne odredbe. Trditveno in dokazno breme o tem je na strani tožeče stranke.

Konkretno obremenjevanje premoženja tožene stranke kaže na obstoj verjetne nevarnosti, da bo izterjava terjatve tožeče stranke otežena, upoštevaje višino čistega dobička tožene stranke in višino terjatve tožeče stranke v tem postopku.

Izrek

I. Pritožba tožeče stranke zoper II. točko izreka sklepa Pg 218/2012-20 z dne 11.4.2013 se zavrne in se izpodbijani sklep v tem delu potrdi.

II. Pritožba tožene stranke zoper sklep Pg 218/2012-39 z dne 3.6.2013 se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

III. Vsaka stranka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je s sklepom Pg 218/2012-20 ugodilo predlogu tožeče stranke za izdajo predhodne odredbe in za zavarovanje upnikovih terjatev v znesku 649.820,79 EUR s pripadki izdalo predhodne odredbe, s katerimi je: - dovolilo vpis predznambe zastavne pravice na nepremičninah, ki so last dolžnika (točka I./a izreka), - dovolilo rubež terjatve, ki jo ima dolžnik do svojega dolžnika N. d.o.o., po sklepu o izvršbi Okrajnega sodišča Ljubljani, VL 9122/2013 z dne 24.1.2013, v znesku 37.389,32 EUR s pripadki, s prepovedjo dolžniku izterjati to terjatev ali kako drugače z njo razpolagati in s prepovedjo dolžnikovemu dolžniku, da jo poravna dolžniku (točka I/b izreka), - dovolilo v primeru, če je oziroma bi v prihodnje na kakršenkoli način prišlo do pogodbe o odsvojitvi nepremičnin, rubež zapadle ali nezapadle terjatve iz naslova kupnine ali kakršnegakoli drugega nadomestila za nepremičnine, ki jo v takšnem primeru ima dolžnik do kateregakoli kupca oziroma pridobitelja nepremičnine, s prepovedjo dolžniku, da prevzame ali izterja to terjatev ali kako drugače z njo razpolaga in s prepovedjo kupcu oziroma kateremukoli pridobitelju, da jo poravna dolžnik (točka I/c izreka), - prepovedalo organizacijam za plačilni promet, da ne smejo dolžniku ali komu drugemu po njegovem nalogu izplačati iz njegovih računov denarnega zneska, za katerega je odrejena predhodna odredba, in sicer iz računov dolžnika pri banki A d.d. in banki B d.d. (točka I/d izreka), - dovolilo rubež dolžnikovih premičnin, ki naj ga opravi sodni izvršitelj J. Z. in vpis rubeža v uradni register zarubljenih premičnin in zastavnih pravic, če se ta vodi (točka I/e izreka).

Predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe z dne 8.4.2013 je zavrnilo (točka II. izreka). Odločilo je, da ugovor zoper predhodne odredbe ne zadrži njihovih izvršitev (točka III. izreka). Sklep o stroških je pridržalo za končno sodno odločbo v tej zadevi (točka IV. izreka).

2. Tožeča stranka je zoper II. točko izreka sklepa (zavrnilni del) pravočasno vložila pritožbo zaradi bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep v izpodbijanem zavrnilnem delu spremeni tako, da izda predlagano začasno odredbo, podrejeno pa, da izpodbijani del sklepa razveljavi in zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Prvostopenjsko sodišče je s sklepom Pg 218/2002-39 z dne 3.6.2013 zavrnilo ugovor tožene stranke zoper sklep o predhodni odredbi Okrožnega sodišča v Krškem Pg 218/2012 z dne 11.4.2012 (I. točka izreka) in odločilo, da bo o stroških odločeno s končno sodno odločbo v tej zadevi (II. točka izreka).

6. Tožena stranka je zoper sklep pravočasno vložila pritožbo, iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da njenemu ugovoru ugodi in sklep, s katerim je izdalo predhodno odredbo, razveljavi, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

7. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila.

8. Pritožba ni utemeljena.

K pritožbi tožeče stranke zoper sklep I Pg 218/2012-20 z dne 11.4.2013:

9. Tožeča stranka je dne 8.4.2013 v zavarovanje denarne terjatve v višini 649.820,79 EUR predlagala izdajo začasne odredbe, s katero naj bi se toženi stranki: - prepovedala odtujitev in obremenitev njenih nepremičnin (točka 1/a predloga), to je podpis odsvojitve ali podpis hipotekarne pogodbe ali katerekoli listine, s katero bi nepremičnine obremenila, prijava prometa Davčni upravi RS in overitev odsvojitve ali hipotekarne pogodbe ali katerokoli listine, s katero bi nepremičnine obremenila, prepoved odtujitve in nadaljnje obremenitve pa naj bi se zaznamovalo v zemljiški knjigi; - prepovedalo prenesti z indosomentom ali kakorkoli drugače zemljiško pismo, ki ga bo prejela na podlagi dne 11.3.2013 vloženega predloga za izdajo zemljiškega dolga na podlagi notarskega zapisa, izjave o ustanovitvi zemljiškega dolga SV 161/2013 z dne 11.3.2013 notarja A. D., ki zapade v plačilo na odpoklic, v korist vsakokratnega upravičenega imetnika za ta zemljiški dolg izdanega zemljiškega pisma, vpisanega pod plombo št. Dn 55415/2013 (ID postopka 63377). Toženi stranki naj bi se za primer kršitve začasne odredbe izrekla denarna kazen v višini 500.000,00 EUR, ki se v primeru kršitve izterja in za primer nove kršitve določi nova denarna kazen v skladu z zakonom.

Poleg tega je v zavarovanje zgoraj navedene terjatve predlagala izdajo predhodnih odredb, z vsebino, razvidno iz uvoda te obrazložitve.

10. Prvostopenjsko sodišče je predlogu za izdajo predhodnih odredb ugodila, predlog za izdajo začasne odredbe pa zavrnilo, ker je ocenilo, da se z izdano predhodno odredbo da doseči enak namen, kot bi se dosegel s predlagano začasno odredbo, to je zavarovanje denarne terjatve tožeče stranke. Zato izdaja začasne odredbe na podlagi 269. člena ZIZ ni dovoljena.

11. Iz določbe 269. člena ZIZ izhaja, da je začasna odredba dopustna, če upnik s predhodno odredbo ne bo dosegel koristi, ki mu jo zagotavlja začasna odredba. Presojo v tej smeri je potrebno opraviti glede na okoliščine vsakega posameznega primera, ki izhajajo iz trditvene podlage strank, upoštevaje vsebino predlagane začasne in predhodne odredbe. Pri tem je potrebno izhajati iz namena predhodnih in začasnih odredb, ki je v zavarovanju terjatve upnika in presojati, ali je za zavarovanje njegove terjatve, torej terjatve tožeče stranke, res potrebno poleg že izdanih predhodnih odredb izdati tudi predlagano začasno odredbo. Trditveno in dokazno breme o tem je na strani tožeče stranke.

12. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožeča stranka trditev v tej smeri ni podala. Šele v pritožbi trdi, da izdane predhodne odredbe zaradi ravnanj tožene stranke tožeči stranki ne nudijo zadostnega zavarovanja terjatve in pojasnjuje, zakaj ne. Ne pove pa, zakaj tega ni mogla navesti brez svoje krivde že tekom postopka na prvi stopnji. Zato pritožbeno sodišče teh njenih trditev ne more upoštevati (1. odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13. Ker torej tožeča stranka ni utemeljila, zakaj ji predlagane (in izdane) predhodne odredbe ne nudijo zadostnega varstva njene terjatve, se odločitev prvostopenjskega sodišča izkaže kot pravilna in tudi zadosti obrazložena.

14. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbo zavrnilo in sklep prvostopenjskega sodišča v izpodbijani II. točki izreka potrdilo, ko je pred tem ugotovilo, da prvostopenjsko sodišče ni storilo očitanih bistvenih kršitev določb postopka niti nobene od tistih, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

15. Na ostale pritožbene navedbe pritožbeno sodišče ni odgovarjalo, ker niso odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

16. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, nosi sama svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP, vse v zvezi s 15. členom ZIZ). Prav tako tožena stranka nosi sama svoje stroške odgovora na pritožbo, saj z njim ni pripomogla k rešitvi le-te (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

K pritožbi tožene stranke zoper sklep Pg 218/2012 -39 z dne 3.6.2013:

17. Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo ugovor tožene stranke zoper sklep o predhodni odredbi, Pg 218/2012 z dne 11.4.2012, ker je ocenilo, da tožena stranka ni uspela izpodbiti ugotovitve prvostopenjskega sodišča, da so izdane predhodne odredbe potrebne za zavarovanje denarne terjatve tožeče stranke.

18. Prvostopenjsko sodišče je res ugotovilo, da tožeča stranka ni uspela izkazati prezadolženosti in pomanjkanja premoženja, iz katerega bi se lahko poplačala (v tem trenutku). Vendar pa je na podlagi celovite ocene gospodarskega stanja tožene stranke zaključilo, da je tožena stranka svoje premoženje tako obremenila, da je izterjavo terjatve tožeče stranke (v prihodnosti) ogrozila. Ugotovilo je, da ima tožena stranka na svojih nepremičninah vknjiženi dve hipoteki, da je v januarju 2013 vložila zemljiškoknjižni predlog za zaznambo vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice na vseh svojih nepremičninah, v marcu 2013 pa je podala zemljiškoknjižni predlog za ustanovitev lastniškega zemljiškega dolga pri svojih nepremičninah, v višini 1.000.000,00 EUR, na podlagi notarskega zapisa izjave o ustanovitvi zemljiškega dolga, SV 161/2013 z dne 13.3.2013. Poleg tega je svoje nepremičnine zavarovala za posojilo v znesku 224.000,00 EUR, katero je dal M. D. M. K., kot to izhaja iz notarskega zapisa o ustanovitvi hipoteke SV 539/2012 z dne 3.8.2012 in izpiska iz zemljiške knjige.

19. Takšno obremenjevanje premoženja tožene stranke tudi po oceni pritožbenega sodišča kaže na obstoj verjetne nevarnosti, da bo izterjava terjatve tožeče stranke otežena, upoštevaje pri tem, da je čisti dobiček tožene stranke v 2002 znašal 87.814,00 EUR, terjatev tožeče stranke v tem postopku pa 649.820,79 EUR.

20. Pritožnik očita prvostopenjskemu sodišču, da je zmotno zaključilo, da je relevanten podatek o višini kredita, za katerega so bile zastavljene nepremičnine tožene stranke, ne pa podatek o tem, koliko kredita je še neodplačanega. Trdi, da bi prvostopenjsko sodišče moralo upoštevati, da je tožena stranka oba kredita v pretežnem delu že poravnala, ter da so nepremičnine tako obremenjene le še za neplačani del. Četudi bi se navedeno dejstvo, na katerega opozarja pritožnik, upoštevalo kot pravno odločilno, pa to po presoji pritožbenega sodišča ne privede do drugačne odločitve. Prvostopenjsko sodišče je namreč ugotovilo, da ima tožena stranka na nepremičninah med drugim vpisano plombo Dn 9075/2013 z dne 11.1.2013 za vpis zaznambe vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice na teh nepremičninah, in pravilno zaključilo, da bodo v primeru zaznambe vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice poznejši vpisi (torej tudi vpis predhodne odredbe s predznambo zastavne pravice) izgubili veljavo, s čimer bo uveljavitev terjatve tožeče stranke otežena.

21. Trditve pritožnika, da ostale predhodne odredbe glede na pravo vrednost nepremičnin, niso potrebne, se glede na navedeno ter upoštevaje, da je tožena stranka, še preden je bil vložen predlog za izdajo predhodne odredbe v tej zadevi, vložila predlog za ustanovitev lastniškega zemljiškega dolga v višini 1.000.000,00 EUR izkažejo kot neutemeljene.

22. Sklep o izvršbi se glede na ustaljeno sodno prakso šteje kot odločba domačega sodišča, ki še ni izvršljiva. Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem prvostopenjskega sodišča, da sodišče pri preizkušanju pogojev za izdajo predhodne odredbe ne preverja zakonitosti odločbe, ki je podlaga za njeno izdajo niti verjetnosti obstoja terjatve. Zato se prvostopenjskemu sodišču s trditvami tožene stranke, da terjatev še ni zapadla, ali pa je zastarala, ni bilo potrebno ukvarjati.

23. Ob povedanem so za ta postopek tudi nerelevantne trditve pritožnika, da je neutemeljena blokada transakcijskih računov v višini 1.541.190,76 EUR, ker tožeča stranka uveljavlja tudi plačilo zakonskih zamudnih obresti za vsa leta za nazaj, čeprav so delno zastarale.

24. Ker zakonske zamudne obresti do 22.5.2007, ko je začel veljati OZ-A, ki za zamudne obresti ne določa več pravila ne ultra alterum tantum, obresti še niso dosegle glavnice, trditve pritožnika, da so jo (sedaj) že presegle, niso odločilne za presojo sorazmernosti višine zavarovanja z višino terjatve.

25. Prepoved izplačila zneska iz predhodne odredbe ne meri na vse račune dolžnika. Zato mu poslovanje z izdajo te predhodne odredbe ni onemogočeno. Trditve o posledicah izdane predhodne odredbe za poslovanje tožene stranke, pa za presojo utemeljenosti njene izdaje niso odločilne.

26. Ob povedanem se odločitev prvostopenjskega sodišča izkaže kot pravilna.

27. Izpodbijani sklep ima vse razloge o odločilnih dejstvih in ga je mogoče preizkusiti. Prvostopenjsko sodišče tudi ni storilo nobene od bistvenih kršitev določb postopka, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

28. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

29. Na ostale pritožbene navedbe pritožbeno sodišče ni odgovarjalo, ker niso odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

30. Pritožnik nosi sam svoje pritožbene stroške, ker s pritožbo ni uspel (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP vse v zvezi s 15. členom ZIZ). Prav tako tožeča stranka nosi sama svoje stroške odgovora na pritožbo, saj z njim ni pripomogla k rešitvi le-te (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).