Jedro

Pritožba zoper pravnomočno sodbo ni dovoljena.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi 343. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 26/99, 96/2002 in 2/2004) v zvezi s 16. členom Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrglo tožničino pritožbo kot nedovoljeno. V obrazložitvi sklepa je navedlo, da je tožnica vložila pritožbo zoper sodbo, št. U 17/2001-11, ki je postala že pravnomočna. Sodišče je tožnico z dopisom dne 7.2.2005 poučilo, da pritožba zoper navedeno pravnomočno sodbo ni dopustna, prav tako pa tudi ni mogoče vložiti pritožbe zoper sodbo Vrhovnega sodišča, ki jo je v obravnavani zadevi izdalo v zvezi z tožničino pritožbo in jo je tožnica prejela dne 14.1.2005. Hkrati je tožnico pozvalo, da v roku 15 dni sodišču sporoči ali vztraja pri vlogi z dne 24.1.2005. Ta pa je izjavila (dopis z dne 21.2.2005), da vztraja pri navedeni vlogi. Ker je v obravnavanem primeru sodba, zoper katero se tožnica pritožuje, že pravnomočna, pritožba ni dovoljena, ni dovoljena pa tudi pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča RS.

V pritožbi zoper izpodbijani sklep tožnica smiselno ponovi tožbene navedbe, da želi, da se ji povrne njena "nekdanja" zemlja pred komasacijo, da ves čas obdeluje samo svojo zemljo in da na novo pridobljene zemlje noče imeti in zanjo noče plačevati davkov, saj se kot ostarela samska ženska s svojo pokojnino komaj preživi. Navaja, da je bila prisiljena sprejeti zemljo, čeprav nikoli ni podpisala, da se s komasacijo strinja in med drugim sprašuje, ali obstaja pot, da se ji povrne odvzeta zemlja.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev prvostopnega sodišča v obravnavani zadevi pravilna in zakonita, pravilni so tudi razlogi, ki jih je sodišče navedlo za svojo odločitev. Pritožbeno sodišče se strinja z razlogi izpodbijanega sklepa in jih v izogib ponavljanju ne navaja ponovno.

Ker tožničina pritožba ni bila dovoljena, saj je bila, kot izhaja iz izpodbijanega sklepa in sodnih spisov, vložena zoper že pravnomočno sodbo prvostopnega sodišča, je sodišče prve stopnje postopalo pravilno, da je njeno pritožbo na podlagi določb 343. člena ZPP, ki se v skladu z določbo 16. člena ZUS primerno uporablja v upravnem sporu za vprašanja postopka, ki niso urejena s tem zakonom, zavrglo. Nadaljevanje upravnega spora, ki je bil končan s sodbo Vrhovnega sodišča RS, namreč ni več mogoče, saj noben zakon ne daje podlage za nadaljevanje upravnega spora, ki je bil pravnomočno končan. Zato vsako nadaljnje vlaganje tožb oziroma pritožb v takem postopku ni dopustno.

V primeru kot je obravnavani (procesna odločitev), sodišče ne odloča o stvari po vsebini, zato pritožbeno sodišče ni presojalo tožničinih pritožbenih navedb.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS tožničino pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep prvostopnega sodišča.