Jedro

Nastanek terjatve - obveznost plačila pogodbene kazni, ki jo izterjuje upnik v tem postopku, je vezan na odpoved najemne pogodbe s strani najemnika.

Notarski zapis sam po sebi ne izkazuje nastanka tega pogoja, posledično tudi ne nastanka obveznosti dolžnika, ki jo izterjuje upnik v tem postopku. Nastop pogoja je potrebno dokazovati na način iz 26. člena ZIZ.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Upnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom izvršilni predlog, s katerim je upnik na podlagi notarskega zapisa najemne pogodbe zoper dolžnika predlagal izvršbo zaradi izterjave denarne terjatve iz naslova pogodbene kazni, kot posledice odpovedi najemne pogodbe, zavrnilo.

2. Proti temu sklepu vlaga upnik pravočasno pritožbo iz razlogov bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga spremembo sklepa tako, da pritožbeno sodišče izvršilnemu predlogu v celoti ugodi ali razveljavi izpodbijani sklep in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje, vse s stroškovno posledico za dolžnika. Odločitev sodišča, da pogodbena kazen v konkretnem primeru naj ne bi bila dopustna, ker naj bi jo prepovedoval tretji odstavek 247. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), je po mnenju upnika nepravilna. Pogodbena kazen je bila namreč dogovorjena za neizpolnitev obveznosti najemnika, da ima nepremičnino v najemu do preteka celotnega najemnega obdobja. Kot zmotno ocenjuje pritožnik stališče sodišča prve stopnje, da bi bilo treba za presojo odpovedi najemne pogodbe uporabiti določbe prvega odstavka 26. člena Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (v nadaljevanju ZPSPP), po kateri se najemna pogodba odpoveduje sodno. Posebna obličnost odpovedi je predpisana za namen varovanja tiste stranke, ki ne daje odpovedi in se torej z njo ne strinja. V konkretnem primeru je dal odpoved najemnik (dolžnik), najemodajalec (upnik) pa se je z njo strinjal. Razlaga sodišča, da bi bilo treba pogodbo sodno odpovedati, če bi upnik želel uveljavljati pogodbeno kazen, ki je vezana na odpoved, je tudi nelogična in ni izvedljiva. Dolžnik nima nobenega namena, da poda takšno sodno odpoved, saj je bila odpoved že realizirana. Za sporno situacijo je po mnenju upnika mogoče uporabiti določbe o sporazumnem prenehanju pogodbe po prvem odstavku 23. člena ZPSPP, za kar pa se ne zahteva oblika sodne odpovedi. Razlaga, po kateri je odpoved dolžnika veljavna, ker je upnik nanjo pristal, je za dolžnika tudi bolj ugodna, kot če bi bila odpoved neveljavna. Najemna pogodba bi bila še vedno v veljavi in bi bil dolžnik še vedno dolžan plačevati upniku 100 % najemnino. Prav tako je nepravilno stališče sodišča, da obveznost plačila pogodbene kazni, kot je določena v konkretnem primeru, objektivno gledano naj ne bi mogla (nikoli) postali neposredno izvršljiva na podlagi notarskega zapisa pogodbe. Sodišče se je pri tem sklicevalo na članek dr. NP, pri čemer ni navedlo naslova in kraja objave ter se pritožnik do njega zato ne more opredeliti. Sklep je v tem delu neobrazložen. Ta bistvena kršitev določb postopka je bistveno vplivala na končno odločitev, saj je tudi vsebina tega članka samostojen razlog, zaradi katerega je predlog za izvršbo zavrnjen. Pritožba nadalje trdi, da argumenti iz 4. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa o spornosti in neprimernosti neposrednega izvršljivega notarskega zapisa za konkretni primer niso uporabni, saj ne gre za obveznost na podlagi odgovornosti za nepravilno izpolnitev. Obstoj primera, za katerega je določena pogodbena kazen, je mogoče ugotoviti na jasen, enostaven in nedvomljiv način.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Iz notarskega zapisa najemne pogodbe za poslovni prostor, na podlagi katerega je upnik zoper dolžnika predlagal izvršbo, izhaja, da sta stranki sklenili najemno pogodbo za poslovni prostor za določen čas - petih let in tudi dogovorili možnost predčasne odpovedi na željo ali po krivdi najemnika z obveznostjo najemnika, da plača pogodbeno kazen v višini 35 % najemnine do izteka najemnega obdobja (drugi odstavek 5. člena najemne pogodbe za poslovni prostor; v nadaljevanju pogodba). Pogodbena kazen kot posledica odpovedi najemne pogodbe tako zadene najemnika zaradi neizpolnitve najema poslovnih prostorov do izteka obdobja, za katerega je bila sklenjena pogodba in ne zaradi neplačevanja najemnin. Obveznost najema poslovnega prostora do izteka najemnega razmerja ni denarna obveznost in dogovor strank o denarni kazni v primeru njene neizpolnitve zato ni v nasprotju s kogentno določbo tretjega odstavka 247. člena OZ. Ta namreč prepoveduje dogovor pogodbene kazni le za denarne obveznosti. Pritožbi je v delu, ko graja prvostopenjske razloge, da je pogodbena kazen v notarskem zapisu v nasprotju s prisilnimi predpisi in izvršbe ni dopustno dovoliti, zato pritrditi.

5. Kljub temu je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo predlog za izvršbo z utemeljitvijo, da notarski zapis ne izkazuje obstoja obveznosti najemnika (plačila pogodbene kazni), ki je nastala kot posledica odpovedi najemne pogodbe in kršitve izpolnitvene obveznosti (neizpolnitve najema do preteka najemnega obdobja).

6. Izvršilni postopek je namenjen le prisilni izvršitvi terjatev in ne izvajanju ter presoji dokazov. Pravno pomembna dejstva, ki izkazujejo nastanek in zapadlost terjatve, se po Zakonu o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) dokazujejo z javno ali po zakonu overjeno listino. Na tak način se dokazuje zapadlost terjatve iz notarskega zapisa po 20.a členu ZIZ, kot tudi nastop pogoja za izvršbo po 26. členu ZIZ.

7. Nastanek terjatve - obveznost plačila pogodbene kazni, ki jo izterjuje upnik v tem postopku, je vezan na odpoved najemne pogodbe s strani najemnika. Iz drugega odstavka 5. člena pogodbe izhaja dogovor strank o pravici najemnika, da odpove pogodbo pred potekom najemnega obdobja z obveznostjo plačila pogodbene kazni v 30 dneh po prenehanju pogodbe (prvi odstavek 9. člena pogodbe). Stranki sta soglašali z neposredno izvršljivostjo te obveznosti (drugi odstavek 11. člena pogodbe) pod odložnim pogojem (odpoved pogodbe s strani najemnika). Notarski zapis sam po sebi ne izkazuje nastanka tega pogoja, posledično tudi ne nastanka obveznosti dolžnika, ki jo izterjuje upnik v tem postopku. Nastop pogoja - odpoved najema s strani dolžnika je potrebno dokazovati na način iz 26. člena ZIZ, to je s pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku, ali z drugo javno ali po zakonu overjeno listino.

8. V konkretnem primeru upnik dejstva, da je najemnik odpovedal najemno pogodbo, na podlagi katerega je najemnik dolžan plačati pogodbeno kazen, ni izkazal s pravnomočno odločbo, izdano v sodnem postopku, niti z drugo javno ali po zakonu overjeno listino, kot na primer z notarskim zapisnikom, v katerem bi notar na zahtevo upnika potrdil neposredno ugotovljeno dejstvo, da ima upnik na določen dan dolžnikovo pisno izjavo o odpovedi pogodbe. Upnik nastopa pravnega dejstva odpovedi najemne pogodbe ni izkazal na način iz 26. člena ZIZ in s tem ni izkazal nastanka odložnega pogoja ter dolžnikove obveznosti za plačilo pogodbene kazni. Izvršbo zoper dolžnika zaradi prisilne izterjave obveznosti, katere nastanek je odvisen od nastopa tega pogoja, prvostopenjsko sodišče zaradi tega utemeljeno ni dovolilo.

9. Pritožbeno sodišče se iz razloga, ker je prvostopenjske odločitev pravilna in zakonita že iz razloga, ker upnik pravnega dejstva, od katerega je odvisna terjatev, ni izkazal na zakonsko predpisal način iz 26. člena ZIZ, do vprašanja, ali bi bilo treba najemno pogodbo sodno odpovedati, če bi upnik želel uveljavljati pogodbeno kazen in torej s sodno odločbo izkazati nastop pravnega dejstva ter do stališča sodišča, da notarski zapis ni neposredno izvršljiv za to vrsto terjatev,(1) ni opredeljevalo. Na pritožbena izvajanja, da ima odpoved pogodbe dolžnika, na katero je upnik pristal, enak učinek kot sporazumno prenehanje pogodbe po prvem odstavku 23. člena ZPSPP, za kar pa se ne zahteva sodna odpoved, odgovarja le, da stranki za primer sporazumnega prenehanja pogodbe, pogodbene kazni nista dogovorili, temveč le za primer odpovedi pogodbe s strani najemnika.

10. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in prvostopenjski sklep potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Odločitev je sprejelo potem, ko preizkus ni pokazal kršitev, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), kot tudi ne kršitve, na katero se sklicuje pritožba. Očitana kršitev določb postopka, da se odločitev ne da preizkusiti, ker ni naveden naslov in kraj objave članka, na katerega se sodišče sklicuje, pritožbeno sodišče zavrača, saj je vsebina članka, ki jo sodišče navaja, tista, ki pritožniku omogoča preizkus odločitve sodišča prve stopnje. Pri tem je kot bistveno posebej izpostaviti, da je pritožbeno sodišče pritrdilo prvostopenjski odločitvi o zavrnitvi predloga za izvršbo iz razloga neizkazanosti pravnega dejstva odpovedi pogodbe, na način kot je predpisan v zakonu. Do ostalih razlogov, na podlagi katerih sodišče prve stopnje utemeljuje svojo odločitev, pri katerih bi naj po mnenju pritožnika tudi kršilo določbe postopka, se ni opredeljevalo, saj je obstoj ugovornega razloga iz 2. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ, na katerega pazi sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 55. člena ZIZ), povzročil zavrnitev predloga za izvršbo.

11. Upnik s pritožbo ni uspel, zato nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona in 15. členom ZIZ).

Op. št. (1) : Podrobneje o neposredni izvršljivosti notarskega zapisa najemne pogodbe: NP v članku Neposredna izvršljivost notarskega zapisa, Podjetje in delo, GV Založba, letnik 2012, št. 8, str. 12 - 16.