Jedro

Vendar pa ni upoštevalo nadaljnjih zahtev iz četrtega odstavka 143. člena ZPP, v skladu s katerimi je treba hkrati bodisi predlagati uvedbo (upravnega) postopka ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča v skladu z zakonom, ki ureja prijavo in odjavo stalnega in začasnega prebivališča, ali opraviti poizvedbe pri svojcih, članih gospodinjstva in sorodnikih, pri sosedih in hišniku z zadnjega znanega naslova, socialnih službah, pri zadnjem delodajalcu ali najemodajalcu, na policiji ali v bolnišnicah.

Sodišče druge stopnje ocenjuje, da z ozirom na to, da je bilo nasprotnemu udeležencu v letu 2023 po opravljenem postopku ugotavljanja prebivališča že določeno zakonsko bivališče in da se nasprotni udeleženec po podatkih spisa nahaja v tujini, ni smiselno ponovno predlagati uvedbe (upravnega) postopka ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča v Sloveniji, bi pa sodišče prve stopnje moralo opraviti poizvedbe o bivališču nasprotnega udeleženca vsaj pri sorodnikih.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se mld. otrok udeležencev postopka (A. A., roj. 2019) zaupa v varstvo in vzgojo predlagateljici (I. točka izreka), da se nasprotnemu udeleženec odvzame pravica do stikov z mld. otrokom (II. točka izreka) in da je nasprotni udeleženec dolžan za mld. otroka plačevati preživnino v znesku 385,00 EUR mesečno od 30. 6. 2023 dalje (III. točka izreka), v preostalem, t.j. glede določitve stalnega prebivališča otroka in v presežku do zahtevanih 570,00 EUR preživnine, pa je predlog predlagateljice zavrnilo (IV. točka izreka). Glede stroškov postopka je odločilo, da vsak udeleženec nosi svoje (V. točka izreka).

2.Zoper navedeni sklep vlaga začasni zastopnik nasprotnega udeleženca pravočasno pritožbo. Sklep izpodbija v celoti1 iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni oziroma da pritožbi ugodi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da sodišče prve stopnje sploh ni skušalo najti nasprotnega udeleženca in mu omogočiti pravico do udeležbe v postopku, saj je začasni zastopnik sodišču predlagal, da opravi poizvedbe o dejanskem naslovu bivanja nasprotnega udeleženca in da ga vabi na vsa procesna opravila na naslov, kjer trenutno dejansko biva, saj se glede na listine v spisu nahaja nekje v tujini. Tega sodišče ni storilo in je kljub temu, da začasni zastopnik ni uspel vzpostaviti stika z nasprotnim udeležencem, v postopku dokončno odločilo brez oprave potrebnih poizvedb in brez zaslišanja in pravilnega vabljenja nasprotnega udeleženca na narok. Nadalje graja odločitev o odvzemu pravice do stikov, saj noben dokaz v spisu ne kaže na to, da bi v primeru ohranitve stikov bila deklica kakorkoli ogrožena. Nasprotni udeleženec ni bil do deklice nikoli nasilen ali kakorkoli škodljiv, zato bi bila ohranitev stikov za deklico gotovo koristna. Glede določene preživnine pa navaja, da so zneski v zvezi z ocenjenimi stroški preživljanja otroka pretirani oziroma so ocenjeni nerealno, po predlogu začasnega zastopnika pa sodišče tudi ni opravilo uradnih poizvedb v zvezi z dohodkom nasprotnega udeleženca. Stroškov ne priglaša.

3.Predlagateljica se v odgovoru na pritožbo zavzema za njeno zavrnitev in priglaša stroške.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP). Določbe ZPP so uporabljene na podlagi 42. člena ZNP-1.

6.Sodišče druge stopnje ugotavlja, da sicer ni podana nobena izmed uradoma upoštevnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, vendar je sodišče zagrešilo kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kot bo to podrobneje obrazloženo v nadaljevanju.

7.Pregled zadeve pokaže, da je sodišče prve stopnje predlog predlagateljice z dne 30. 6. 2023 s prilogami poskušalo vročiti nasprotnemu udeležencu na naslov njegovega zakonskega prebivališča,2 navedenega v predlogu, in sicer na naslov, ki je enak naslovu Mestne občine Maribor (iz izpisa iz e-RISK v prilogi C1 izhaja, da je bilo nasprotnemu udeležencu zakonsko prebivališče določeno od dne 2. 3. 2023). Pošiljka se je na sodišče vrnila z oznako "neznan." Zato je sodišče prve stopnje 11. 7. 2023 vpogledalo v centralni register prebivalstva in v register Zavoda za zdravstveno zavarovanje ter ugotovilo, da je naslov, na katerem je bil opravljen poskus vročitve, enak naslovu, ki je prijavljen v skladu z zakonom, ki ureja prijavo prebivališča (in na katerem je poskušalo opraviti vročitev), in da nasprotni udeleženec ni zaposlen (zato tudi vročitev preko delodajalca ni bila možna). Nato je istega dne (in sicer 11. 7. 2023) s sklepom predlagateljico pozvalo, naj sodišču sporoči naslov nasprotnega udeleženca, na katerem bo mogoča veljavna vročitev sodnih pisanj, če pa tega ne more storiti, pa lahko v istem roku predlaga, naj se nasprotnemu udeležencu postavi začasni zastopnik pod pogojem, da zagotovi predujem oziroma predloži odločba Službe za brezplačno pravno pomoč, s katero ji je ta pravica priznana. Predlagateljica je z vlogo z dne 28. 7. 2023 sodišču prve stopnje sporočila, da ji ni znano, kje se nasprotni udeleženec nahaja, da ji je znano zgolj to, da je občasno odhajal na delo v tujino, vendar točnega kraja ne pozna, ter je sodišču predlagala, da nasprotnemu udeležencu postavi začasnega zastopnika. Po dodelitvi brezplačne pravne pomoči v obliki oprostitve plačila stroškov začasnega zastopnika je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 7. 8. 2023 nasprotnemu udeležencu postavilo začasnega zastopnika ter oglas o postavitvi začasnega zastopnika objavilo na oglasni deski in v Uradnem listu RS.

8.Pregled zadeve nadalje pokaže, da je začasni zastopnik nasprotnega udeleženca že v odgovoru na predlog (z dne 20. 11. 2023) navedel, da mu ni uspelo vzpostaviti stika z nasprotnim udeležencem in predlagal, da sodišče prve stopnje opravi poizvedbe o dejanskem naslovu bivanja nasprotnega udeleženca in ga vabi na vsa procesna opravila na naslov, kjer trenutno dejansko biva, po podatkih iz listin spisa se nahaja v tujini. Iz zapisnika o zadnjem naroku za glavno obravnavo dne 4. 3. 2024 smiselno izhaja, da začasni zastopnik z nasprotnim udeležencem še vedno ni mogel vzpostaviti stika. Sodišče je nato istega dne izdalo izpodbijani sklep.

9.Sodišče druge stopnje pritrjuje pritožbi, da bi sodišče prve stopnje moralo poskušati najti dejanski naslov bivanja nasprotnega udeleženca in mu omogočiti udeležbo v postopku. Pri tem pritožbeno sodišče še izpostavlja, da je začasni zastopnik na to, da naj sodišče prve stopnje nasprotnega udeleženca poskuša najti z ustreznimi poizvedbami, opozoril že v odgovoru na predlog, zato je njegova pritožbena graja kršitve določb postopka v smislu 286.b člena ZPP pravočasna.

10.Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje potem, ko se je pošiljka s predlogom vrnila z naslova zakonskega prebivališča nasprotnega udeleženca z oznako "neznan", pravilno postopalo po določbi tretjega odstavka 143. člena ZPP3 in vpogledalo v centralni register prebivalstva ter v register Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Ker je po vpogledu v navedena registra ugotovilo, da naslov, na katerem je bil opravljen poskus vročitve, enak naslovu, ki je prijavljen v skladu z zakonom, ki ureja prijavo prebivališča, na navedenem naslovu pa je bila vročitev neuspešna, in ker je ugotovilo, da nasprotni udeleženec ni zaposlen, zaradi česar vročitev preko delodajalca ni možna, bi moralo postopati po določbi četrtega odstavka 143. člena ZPP.4 To je sicer delno storilo s tem, ko je s sklepom z dne 11. 7. 2023 pozvalo predlagateljico, naj v določenem roku sporoči naslov novega prebivališča nasprotnega udeleženca, če zanj ve. Vendar pa ni upoštevalo nadaljnjih zahtev iz četrtega odstavka 143. člena ZPP, v skladu s katerimi je treba hkrati bodisi predlagati uvedbo (upravnega) postopka ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča v skladu z zakonom, ki ureja prijavo in odjavo stalnega in začasnega prebivališča, ali opraviti poizvedbe pri svojcih, članih gospodinjstva in sorodnikih, pri sosedih in hišniku z zadnjega znanega naslova, socialnih službah, pri zadnjem delodajalcu ali najemodajalcu, na policiji ali v bolnišnicah.

11.Sodišče druge stopnje ocenjuje, da z ozirom na to, da je bilo nasprotnemu udeležencu v letu 2023 po opravljenem postopku ugotavljanja prebivališča že določeno zakonsko bivališče in da se nasprotni udeleženec po podatkih spisa nahaja v tujini, ni smiselno ponovno predlagati uvedbe (upravnega) postopka ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča v Sloveniji, bi pa sodišče prve stopnje moralo opraviti poizvedbe o bivališču nasprotnega udeleženca vsaj pri sorodnikih. Iz zapisnika o sprejemu ustne ovadbe oziroma predloga za pregon z dne 9. 3. 2023 (priloga A4), zapisnika CSD Maribor z dne 14. 3. 2023 (priloga A7), kakor tudi iz izpisa iz e-RISK izhaja, da je nasprotni udeleženec prej živel skupaj svojo babico B. B. ter mamo C. C. Zato bi moralo sodišče prve stopnje v skladu s četrtim odstavkom 143. člena ZPP opraviti poizvedbe o naslovu prebivališča nasprotnega udeleženca vsaj pri njima (in to še preden je nasprotnemu udeležencu postavilo začasnega zastopnika). Ker tega ni storilo, mu je kršilo pravico do sodelovanja v postopku in s tem zagrešilo kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

12.Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP). Sodišče druge stopnje glede na naravo stvari navedene procesne kršitve ne more odpraviti samo (prvi odstavek 355. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 42. členom ZNP-1), saj ne more namesto sodišča prve stopnje opraviti poizvedb o naslovu nasprotnega udeleženca in nato opravljati vročanj pisanj o začetku postopka in drugega procesnega gradiva nasprotnemu udeležencu ter na novo odločiti o glavni stvari na podlagi procesnega gradiva, ki bi ga morebiti nasprotni udeleženec prvič predložil šele pred sodiščem druge stopnje. S tem pa bi kršilo pravico strank do sojenja na dveh instancah. Prav tako razveljavitev ne bo povzročila hujše kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (drugi odstavek 355. člena ZPP v zvezi v zvezi s 366. členom ZPP in 42. členom ZNP-1). Presoja drugih pritožbenih navedb nasprotnega udeleženca je zaradi navedenega razloga razveljavitve brezpredmetna.

13.V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje opraviti ustrezne poizvedbe, zlasti pri sorodnikih o bivališču nasprotnega udeleženca. Če bodo sorodniki sporočili nov naslov bivališča nasprotnega udeleženca, mu bo sodišče prve stopnje poskušalo vročiti predlog in vso procesno gradivo na ta naslov. Če naslova nasprotnega udeleženca na načine iz četrtega odstavka 143. člena ZPP ne bo mogoče ugotoviti, je mogoče postopek izpeljati ob sodelovanju začasnega zastopnika nasprotnega udeleženca.5

14.Sodišče druge stopnje na koncu še pripominja, da je z ozirom na to, da iz predloga predlagateljice ter iz obvestila CSD Maribor z dne 22. 6. 2023 (priloga A3) izhaja, da se je nasprotni udeleženec ob začetku postopka nahajal na Nizozemskem, in z ozirom na to, da je nasprotni udeleženec dne 16. 6. 2023 (to je tik pred začetkom predmetnega postopka - predlog je bil vložen dne 30. 6. 2023) iz svojega e-poštnega naslova sporočil, da je še v tujini na Nizozemskem, smotrno naslov nasprotnega udeleženca iskati tudi s pomočjo Uredbe EU 2020/1784 o vročanju.6 Le-ta v 7. členu določa mehanizem za iskanje osebe, katere naslov je neznan, a je verjetno, da se nahajajo v določeni državi članici.7 To pomeni, da bi sodišče prve stopnje v skladu z navedeno določbo in v skladu s sporočilom Nizozemske o uporabi 7. člena uredbe o vročanju na njihovem ozemlju8 lahko poslalo predlagateljičin predlog nizozemskim sodnim izvršiteljem, ki so pooblaščeni preveriti morebitni naslov naslovnika v državi članici in mu pisanje tudi vročiti, ter jih zaprosilo, da vročijo predlog nasprotnemu udeležencu na njegov naslov na Nizozemskem.

15.Ker je pritožbeno sodišče razveljavilo sklep, zoper katerega je bila vložena pritožba, in zadevo vrnilo v novo odločanje, je v skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP pridržalo odločitev o stroških pritožbenega postopka za končno odločbo.

-------------------------------

1V pritožbi sicer sprva navaja, da sklep izpodbija le deloma in da naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep v II. in III. točki izreka spremeni tako, da se stiki določijo v obsegu dveh ur tedensko ter da se predlogu v zvezi s preživnino ugodi največ do zneska 200,00 EUR mesečno in se v presežku v tem delu predlog zavrne, vendar pozneje podredno predlaga razveljavitev celotnega sklepa zaradi procesnih kršitev.

2Določba prvega odstavka 19. člena Zakona o prijavi določa, da če upravna enota v postopku ugotavljanja stalnega prebivališča posamezniku po določbah tega zakona stalnega prebivališča ne more prijaviti, mu določi zakonsko prebivališče na naslov občine, na območju katere stalno prebiva. To pomeni, da je upravna enota postopek ugotavljanja stalnega prebivališča nasprotnega udeleženca že izvedla, a ga ni mogla najti.

3Navedena določba se glasi: "Če vročitev po prejšnjem odstavku ni mogoča, sodišče z neposrednim vpogledom v centralni register prebivalstva pridobi podatke o tem, ali je naslov, na katerem je bil opravljen poskus vročitve, enak naslovu, ki je prijavljen v skladu z zakonom, ki ureja prijavo prebivališča, in v register Zavoda za zdravstveno zavarovanje o naslovu delodajalca naslovnika. Sodišče vroči pisanje na naslov, ki izhaja iz centralnega registra prebivalstva, če vročitev ni bila opravljena na tem naslovu, ali na naslov delodajalca naslovnika.

4Le-ta določa: "Če vročitev po prejšnjem odstavku ni mogoča ali ni uspešna, sodišče pozove nasprotno stranko, naj v določenem roku sporoči naslov novega prebivališča naslovnika, če zanj ve. Hkrati sodišče predlaga uvedbo postopka ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča v skladu z zakonom, ki ureja prijavo in odjavo stalnega in začasnega prebivališča, ali opravi poizvedbe pri svojcih, članih gospodinjstva in sorodnikih, pri sosedih in hišniku z zadnjega znanega naslova, socialnih službah, pri zadnjem delodajalcu ali najemodajalcu, na policiji ali v bolnišnicah. Sodišče pisanje vroči na naslov, ki ga izve na način, določen v tem odstavku.

5Predlog novele Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E), 2016, str. 184.

6Uredba (EU) 2020/1784 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2020 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah (vročanje pisanj) (prenovitev), UL L 405 z dne 02.12.2020.

77 člen uredbe o vročanju določa, da kadar naslovnik nima znanega naslova za vročanje v državi članici sodišča, vendar ima enega ali več znanih naslovov za vročanje v eni ali več drugih državah članic, bi bilo treba pisanje poslati takšni drugi državi članici za vročanje v skladu s to uredbo. Tak primer se ne bi smel razumeti kot domače vročanje v državi članici sodišča. Zlasti se pisanja naslovniku ne bi smelo vročiti na fiktiven način, kot je vročanje z objavo na oglasni deski sodišča ali deponiranjem pisanja v spis sodišča.

8Nizozemska je v zvezi z uporabo 7. člena uredbe Evropski komisiji sporočila, da pri njih vročitve sodnih pisanj (tudi tujih) opravljajo sodni izvršitelji, ki pred vročitvijo vedno preiščejo podatkovno zbirko registra prebivalstva (Basisregistratie personen (BRP) in vedno preverijo naslovnikov naslov (glej uradno sporočilo Nizozemske: na spletni strani: https://e-justice.europa.eu/38580/SL/serving_documents_recast?NETHERLANDS&clang=en).