Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Temeljno načelo firmskega prava je načelo distinkcije oziroma izključnosti, kar ne pomeni samo, da firme ne smejo biti enake, ampak da morajo biti tako različne, da ne more priti do zamenjave. Kot kriterij za tako razlikovanje je treba upoštevati zaznavanje in dojemanje povprečnega kupca, povprečno izobraženega in povprečno skrbnega človeka.
V obeh firmah sta nedvomno najbolj karakteristični besedi IXTLAN oziroma XLAN, ki sta za potrošnike najbolj vpadljivi pri tem pa zavajajoče podobni oziroma nedopustno zamenljivi saj primerjani besedi povzročita asociacijo ena na drugo. To ne samo v zapisu, temveč tudi zvočno v izgovorjavi, saj med izgovorjavo besede IXTLAN in XLAN skorajda ni nobene razlike. Zato pri teh besedah v firmah ni mogoče govoriti o zahtevanem jasnem razlikovanju iz prvega odstavka 23. člena ZGD.
Revizija se zavrne kot neutemeljena.
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da mora tožena stranka opustiti uporabo besede XLAN v svoji firmi in da se ta beseda v sodnem registru izbriše iz firme tožene stranke.
Sodišče druge stopnje je pritožbi tožeče stranke ugodilo in spremenilo sodbo sodišča prve stopnje tako, da je ugodilo navedenemu tožbenemu zahtevku tožeče stranke.
Proti sodbi sodišča druge stopnje vlaga tožena stranka revizijo zaradi bistvene kršitve določil postopka iz prvega odstavka 354. člena ZPP in zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga spremembo izpodbijane sodbe tako, da se tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrne.
Državno tožilstvo Republike Slovenije se o reviziji ni izjavilo, tožeča stranka pa nanjo ni odgovorila.
Revizija ni utemeljena.
Sodišče druge stopnje je upravičeno ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke IXTLAN d.o.o. L., da mora tožena stranka v svoji firmi DESETA MREŽA XLAN d.o.o. opustiti uporabo besede XLAN. Firma je ime, s katerim družba posluje in je najpomembnejši znak individualizacije družbe, saj služi njenemu razlikovanju od drugih družb. Tako je najpomembnejši element nastopa na trgu, kjer predstavlja pogosto sinonim za družbo in za razlikovanje njenih izdelkov in storitev od blaga drugih družb. V firmi je še posebej pomembna dodatna sestavina, ki družbo podrobneje označuje: to je tako imenovani fantazijski dodatek, ki je za kapitalske družbe celo obvezen (po četrtem in petem odstavku 27. člena Zakona o gospodarskih družbah, kratko ZGD). Tak dodatek ne sme biti tak, da bi utegnilo priti do zamenjave s firmo ali znakom razlikovanja druge osebe ali bi prišlo do kršitve pravic drugih oseb (13. člen ZGD). Sploh se firma družbe mora zato jasno razlikovati od firm vseh drugih (prvi odstavek 21. člena ZGD). To je tedaj temeljno načelo firmskega prava, načelo distinkcije oziroma izključnosti, kar ne pomeni samo, da firme ne smejo biti enake, ampak da morajo biti tako različne, da ne more priti do zamenjave. Kot kriterij za tako razlikovanje je treba upoštevati zaznavanje in dojemanje povprečnega kupca, povprečno izobraženegae in povprečno skrbnega človeka.
Že registrsko sodišče mora ob javnopravni kontroli vpisa družbe v sodni register zavrniti vpis firme, ki se ne razlikuje jasno od že registrirane firme v Republiki Sloveniji (prvi odstavek 23. člena ZGD). Poleg tega pa ima iz istega razloga vsaka družba pravico vložiti tožbo za opustitev uporabe sporne firme, njen izbris iz registra in za odškodnino (drugi odstavek 23. člena ZGD).
Tožeča stranka je nastopala na trgu in v poslovnem svetu z dne 18.11.1992 sodno registrirano popolno firmo: IXTLAN ... d.o.o in s skrajšano firmo IXTLAN d.o.o. s sedežem v L., tožena stranka pa z dne 4.8.1995 registrirano firmo DESETA MREŽA - XLAN ... d.o.o. in s skrajšano firmo DESETA MREŽA - XLAN, prav tako s sedežem v L. V obeh firmah - pri čemer družbe običajno nastopajo na trgu s skrajšanimi firmami - sta nedvomno najbolj karakteristični besedi IXTLAN oziroma XLAN, ki sta za potrošnike najbolj vpadljivi pri tem pa zavajajoče podobni oziroma nedopustno zamenljivi saj primerjani besedi povzročita asociacijo ena na drugo. To ne samo v zapisu, temveč tudi zvočno v izgovorjavi, saj med izgovorjavo besede IXTLAN in XLAN skorajda ni nobene razlike. Zato pri teh besedah v firmah ni mogoče govoriti o zahtevanem jasnem razlikovanju iz prvega odstavka 23. člena ZGD, kot to upravičeno ugotavlja že sodišče druge stopnje.
Zmotno meni revizija, da je treba pri potrebnem razlikovanju firm upoštevati le celotno ime firme. Kot že rečeno, je treba pri zahtevanem razlikovanju firm na trgu upoštevati dojemanje povprečnega potrošnika, za katerega pa je lahko ravno posamezna sestavina firme merodajna za presojo celotnega vtisa, ali gre za podobne besede oziroma firme. Besedi IXTLAN in XLAN kot prevladujoči sestavini pa se na trgu ne moreta izogniti nevarnosti zamenjave, pa čeprav se upošteva, da so potrošniki storitev obeh strank iz določenega kroga glede na specifičnost storitev (računalništvo).
Revizija še meni, da je grafična podoba firm pravdnih strank različna in distinktivna. Ne glede na to, da se ta trditev nanaša na novoto glede ugotavljanja dejanskega stanja, kar v reviziji po določilu tretjega odstavka 385. člena ZPP ni dopustno, pa izhaja iz registrskih vložkov okrožnega kot registrskega sodišča v Ljubljani in sicer številke ... za tožečo stranko in ... za toženo stranko, da grafični podobi v registraciji firme nista zajeti.
Sodišče druge stopnje tudi ni bistveno kršilo določil postopka po prvem odstavku 354. člena ZPP, kot to meni revizija, ker da je "spremenilo sodbo sodišča prve stopnje brez obravnave ter zato pomanjkljivo razumelo dejansko stanje..." Sodišče druge stopnje je namreč vzelo za podlago svoje odločitve dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, in na tej podlagi ob pravilni uporabi materialnega prava ugodilo tožbenemu zahtevku.
Glede na tako stanje stvari in, ko po uradni dolžnosti niso bile ugotovljene kršitve iz 386. člena ZPP, je bilo treba revizijo tožene stranke zavrniti kot neutemeljeno.