Jedro

Odločba Bpp zadošča za taksno oprostitev, vendar le, če je z njo v postopku, v katerem prosi za taksno oprostitev, prosilcu odobrena redna brezplačna pravna pomoč, ki obsega tudi taksno oprostitev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse za postopek na prvi stopnji.

2. V pritožbi je tožeča stranka uveljavljala pritožbeni razlog zmotna uporaba materialnega prava (3. točka prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP) in predlagala ugoditev pritožbi tako, da se izpodbijani sklep spremeni in se predlogu tožeče stranke za oprostitev sodne takse ugodi. Podredno pa je predlagala razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek sodišču prve stopnje. Navajala je, da je izpodbijani sklep napačen in nezakonit. Pravilno ugotavlja relevantno dejansko stanje, da je tožnica upravičenka do brezplačne pravne pomoči v tej zadevi. Napačno pa uporablja določbo šestega odstavka 11. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1), če meni, da mora upravičenec do brezplačne pravne pomoči, ki mu je ta celo pravnomočno priznana, posebej dokazovati tudi upravičenost do oprostitve plačila sodne takse, saj že iz gramatikalne razlage 11. člena ZST-1 sledi nasprotno. Šesti odstavek 11. člena jasno določa izjemo od ugotavljanja pogojev iz prvega odstavka istega člena, določa izjemo, ko sodišče izpolnjevanja pogojev sploh ne ugotavlja, torej je v primeru šestega odstavka stranka upravičena s pravnomočno odločb Bpp in je kakršnokoli odločanje sodišča izključeno. Posledično je pojmovno nepotrebno prilaganje kakršnih koli dokazil po 12. členu ZST-1. Enako očitno zakon razume tudi Višje sodišče v Mariboru v sklepu I Cp 517/2018, ko je odločilo, da zadostuje za oprostitev sodne takse že sama odločba Bpp, celo nepravnomočna in celo, če je predložena šele na višjem sodišču. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče se strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje, da zgolj predložena odločba organa za brezplačno pravno pomoč Bpp 271/2018 z dne 2. 3. 2018, ki jo je predložila tožnica, ne zadošča za meritorno odločitev o utemeljenosti predloga za taksno oprostitev. S citirano odločbo Bpp je tožnici odobrena redna brezplačna pravna pomoč v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v pravdnem postopku pred sodiščem prve stopnje od 10. 2. 2018 dalje, in sicer v pravdnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Slovenskih Konjicah P 9/2018. V točki 17 obrazložitve sklepa pa je izrecno izpostavljeno, da odobrena brezplačna pravna pomoč ne obsega tudi oprostitve plačila sodnih taks, za oprostitev plačila sodnih taks mora stranka posebej zaprositi v pravdnem postopku.

5. V skladu z določbami Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBpp, Ur. list. št. 48/2001, 50/2004, 23/2008, 15/2014) se brezplačna pravna pomoč dodeli praviloma za vsako posamezno zadevo (prvi odstavek 27. člena), pristojni organ pa lahko na predlog prosilca ali po lastni presoji dodeli brezplačno pravno pomoč tudi za več zadev skupaj, če so te medsebojno povezane zaradi istega dejanskega stanja ali ker je od rešitve več zadev odvisna rešitev celotnega spornega predmeta (drugi odstavek 27. člena).

Ker iz odločbe Bpp 271/2018 z dne 2. 3. 2018 izrecno izhaja, da je tožnici redna brezplačna pravna pomoč odobrena le za pravno svetovanje in zastopanje v pravdnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Slovenskih Konjicah P 9/2018, tožnica s predloženo odločbo Bpp ne more doseči taksne oprostitve v predmetnem pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Celju P 613/2018 in je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo tretjega odstavka 12. člena ZST-1 v zvezi s 108. členom ZPP, ko je tožničin predlog za taksno oprostitev, vsebovan v tožbi v predmetni pravdi pred Okrožnim sodiščem v Celju, štelo za nepopoln in jo pozvalo s sklepom z dne 26. 9. 2018 na dopolnitev za taksno oprostitev. Ob ugotovljenem dejstvu, ki pritožbeno ni izpodbijano, da tožnica predloga za taksno oprostitev ni dopolnila s predložitvijo podatkov in izjav iz drugega odstavka 12. člena ZST-1 (Ur. list RS, št. 37/2008, 97/2010, 29/2013, 30/2016), je pravilno zavrglo njen predlog za taksno oprostitev, ker ni bil popoln.

6. V izpodbijanem sklepu zapisano stališče sodišča prve stopnje, da zgolj odločba Bpp za popolnost predloga za taksno oprostitev po šestem odstavku 11. člena ZST-1 ne zadošča, načeloma ni pravilno. Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbi, da odločba Bpp zadošča za taksno oprostitev, vendar le, če je z njo v postopku, v katerem prosi za taksno oprostitev, prosilcu odobrena redna brezplačna pravna pomoč, ki obsega tudi taksno oprostitev. Šesti odstavek 11. člena ZST-1 določa, da ne glede na določbo prvega odstavka 11. člena ZST-1 je do celotne oprostitve plačila taks opravičena stranka, ki izpolnjuje materialne pogoje za prejemanje redno brezplačne pravne pomoči po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč. Namen te določbe je, da sodišče pri odločanju o predlogu za taksno oprostitev ne ugotavlja pravno relevantnih dejstev za presojo o delni ali celotni oprostitvi plačila taks po prvem odstavku 11. člena ZST-1, zato je brezpredmetna in ni potrebna predložitev podatkov in izjav, ki jih določa drugi odstavek 12. člena ZST-1. Vendar glede na zgoraj obrazloženo v predmetni zadevi niso podani pogoji za odločanje o predlogu za taksno oprostitev po šestem odstavku 11. člena ZST-1. 7. Glede na obrazloženo je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejstvo, da tožnica ni predložila vseh potrebnih podatkov in izjav iz drugega odstavka 11. člena ZST-1 in je pravilno zavrglo njen predlog, ker ni bil popoln.

8. Pritožba je neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in je potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

9. Pritožbeno sodišče ni odločilo o pritožbenih stroških tožnice, ker jih ta v pritožbi ni niti zaznamovala.