Jedro

Nov dokaz v smislu določbe 1. točke 249. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (1986) ni dokaz, ki je bil znan in uporabljen že v prvotnem postopku, kot tudi ne dokaz, ki sam zase ali skupaj z že izvedenimi dokazi ne more pripeljati do drugačne odločitve.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 6.3.2002. S to je tožena stranka zavrnila tožnikov predlog za obnovo postopka, končanega z odločbo Ministrstva za borce in vojaške invalide Republike Slovenije z dne 29.9.1992 z obrazložitvijo, da predlagatelj obnove postopka ni verjetno izkazal okoliščin, na katere opira svoj predlog. Tožnik je namreč predlogu za obnovo postopka iz razloga po 1. točki 249. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP/86) predložil fotokopijo vojaške knjižice in potrdilo Občine Ž., Sekretariata za obrambo z dne 12.9.1986, kot dokazili o tem, da je od 8.1.1983 do 9.2.1984 služil vojaški rok, fotokopijo zdravstvene knjižice vojaškega obveznika ter sodbo Občinskega sodišča Reka. Vse navedene listine so bile presojene že v prvotnem postopku, zato jih ni šteti za nov dokaz. Prav tako kot nov dokaz ni šteti fotokopije obvestila Inštituta za vojno medicinske naučne informacije in dokumentacije z dne 14.1.1993 ter fotokopijo položnice o plačanih sodnih taksah za sodbo Občinskega sodišča Reka. Iz navedenih listin namreč ne izhaja, da je predlagatelj obnove postopka zatrjevano poškodbo zadobil v okoliščinah, ki so po določbi 11. člena Zakona o temeljnih pravicah vojaških invalidov in družin padlih borcev relevantne za priznanje statusa vojaškega mirnodobnega invalida. Zato predloženi dokazi ne morejo pripeljati do drugačne odločitve v tej zadevi.

V obrazložitvi sodbe sodišče soglaša z odločitvijo tožene stranke in z razlogi za odločitev. Glede obvestila poročnika M.K. z dne 20.9.1983 pa sodišče navaja, da ne glede na to, da navedena listina ne izpolnjuje pogojev, ki se nanašajo na predložitev listin ter na overjen prevod in priznanje javnih listin ob pogoju vzajemnosti, določenih v ZUP, te listine ni mogoče upoštevati kot dokaz že zato, ker jo tožnik predlaga kot dokaz šele v tožbi, takega novega dokazila pa sodišče, glede na analogno uporabo 3. odstavka 14. člena ZUS, ne more upoštevati.

Tožnik v pritožbi navaja, da ga kot prava neuko stranko ne zanimajo členi. Dejstvo je, da je na služenje vojaškega roka prišel zdrav, med služenjem pa je bil poškodovan in postal invalid. Zaradi invalidnosti je ostal brez dela in je že dve leti na Zavodu za zaposlovanje. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in odloči v njegovo korist. Pritožba ni utemeljena.

Predlog za obnovo postopka je strogo formalna vloga, zato mora tisti, ki obnovo predlaga, verjetno izkazati okoliščine na katere opira svoj predlog. Tožnik je predlagal obnovo postopka iz razloga 1. točke 249. člena ZUP/86, veljavnega v času odločanja. Novo dejstvo in nov dokaz je lahko razlog za obnovo postopka le, če v prejšnjem postopku ni bil znan ali pa je bil znan, pa se ni mogel uporabiti, pri čemer mora biti novo dejstvo in nov dokaz posebej kvalificiran - to je sposoben, da sam zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripelje do drugačne odločitve. Da gre za taka nova dejstva in dokaze tudi po presoji pritožbenega sodišča ni verjetno izkazano. Iz podatkov spisa izhaja, in to niti ni sporno, da je tožnik predlog za obnovo postopka utemeljeval z listinami - vojaško knjižico, zdravstveno knjižico in sodbo Občinskega sodišča Reka, ki so bile vse znane in tudi upoštevane že v prvotnem postopku, ter z obvestilom Instituta za vojno medicinske naučne informacije i dokumentaciju iz B. iz katerega izhaja le, da ta ne razpolaga s podatki o oceni sposobnosti tožnika za vojno službo. Zato te listine, tudi po presoji pritožbenega sodišča, ne predstavljajo novih dokazov v smislu določbe 1. odstavka 249. člena ZUP/86. Glede na navedeno je tožena stranka ravnala pravilno, ko je tožnikov predlog za obnovo postopka zavrnila na podlagi določbe 3. odstavka 256. člena ZUP. Utemeljenost tožnikovega predloga za obnovo je sodišče presojalo glede na dokaze, navedene v predlogu za obnovo postopka, med temi pa poročilo poročnika M.K. ni navedeno. Na to poročilo se tožnik sklicuje šele v tožbi, zato ga sodišče ni moglo upoštevati.

Ker je predmet presoje v tem upravnem sporu pravilnost odločitve o predlogu za obnovo postopka, na drugačno odločitev o stvari ne morejo vplivati pritožbene navedbe, ki se nanašajo na pravilnost odločitve v prvotnem postopku.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo.