10. 4. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 27. marca 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Celju št. Cp 1001/2000 z dne 17. 5. 2001 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.V postopku zaradi motenja posesti, v katerem je pritožnik nastopal kot tožnik, je sodišče prve stopnje delno ugodilo tožbi pritožnika ter ugotovilo, da sta toženi stranki motili pritožnika v njegovi posesti garaže, s tem ko sta pred garažo izkopali jarek in na garažo naložili kolesa in les. Tožbeni zahtevek za ugotovitev motenja z namestitvijo nove ključavnice na garažna vrata ter zahtevek za vzpostavitev prejšnjega stanja in prepoved nadaljnjega motenja je zavrnilo. Višje sodišče v Celju je z izpodbijanim sklepom ugodilo pritožbi toženih strank in sklep sodišča prve stopnje v delu, v katerem je sodišče ugotovilo motenje posesti, razveljavilo ter zavrglo pritožnikovo tožbo, sklep o stroških pa spremenilo tako, da je pritožniku naložilo plačilo pravdnih stroškov. V obrazložitvi svojega sklepa je navedlo, da je tožba zaradi motenja posesti dajatvena in ne ugotovitvena tožba, zato ni mogoče ugoditi le ugotovitvenemu delu, dajatvenega pa zavrniti. Ker pa je zavrnitev dajatvenega dela postala pravnomočna, sama ugotovitev motenja posesti ni smiselna. Zato je tožbo v tem delu zavrglo.

2.Pritožnik vlaga ustavno pritožbo zoper sklep Višjega sodišča in zatrjuje, da so mu bile z njim kršene pravice iz 14., 15., 22., 23., 33., 34., 35., in 36. člena Ustave, načelo pravne države iz 2. člena Ustave ter 6., 8., 13. in 14. člen Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 - v nadaljevanju EKČP). Zatrjuje, da je izpodbijani sklep napačen, da je tožbo zaradi motenja posesti vložil pravočasno ter da je sodišče spregledalo, da je solastnik sporne garaže. Po mnenju pritožnika v zadevi ne bi smel soditi eden izmed sodnikov, ker je bil v času sojenja v kazenskem postopku, zaradi česar se zastavlja dvom o njegovi nepristranskosti. Od Ustavnega sodišča pritožnik zahteva, naj izvede kazenski pregon zoper vse vpletene v postopek.

B.

3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v pravdnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotavljanju dejanskega stanja ter pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice in svoboščine. Pritožnik v ustavni pritožbi sicer zatrjuje kršitev številnih določb Ustave ter EKČP, vendar zatrjevanjih kršitev z ničimer ne izkaže. Večina njegovih navedb predstavlja zatrjevanje napačne uporabe prava ter napačne ugotovitve dejanskega stanja.

4.Z vidika morebitne kršitve ustavnih pravic bi bilo lahko relevantno le pritožnikovo zatrjevanje, da je bil sodnik, ki je odločal v postopku, v katerem je bil izdan izpodbijani sklep, pristranski. Ustava namreč v 23. členu med drugim zagotavlja pravico do nepristranskega sojenja. S pavšalnimi in nedokazanimi zatrjevanji, da zoper sodnika, ki je sodeloval pri odločanju, teče kazenski postopek, pa pritožnik njegove pristranskosti ni izkazal.

5.V zvezi s pritožnikovo zahtevo, naj Ustavno sodišče izvede kazenski pregon zoper vse vpletene v obravnavani pravdni zadevi, Ustavno sodišče pritožniku pojasnjuje, da Ustavno sodišče ni pristojno za izvajanje kazenskega pregona.

6.Ker pritožniku z izpodbijanim sklepom očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger