Jedro

Predpostavka za vrnitev v prejšnje stanje je tudi ta, da stranka predlaga vrnitev v prejšnje stanje v predvidenem roku (subjektivnem in objektivnem) ter da skupaj z vložitvijo predloga za vrnitev v prejšnje stanje opravi zamujeno procesno dejanje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje vlogo tožeče stranke z dne 23. 2. 2010, ki jo je po vsebini štelo kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje, zavrglo.

2. Proti sklepu se je pritožil tožnik. V pritožbi navaja, da mu je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč po odvetnici mag. S. G.. Z navedeno pooblaščenko tožnik ni bil zadovoljen, zato je dne 23. 10. 2009 na Urad predsednika Okrožnega sodišča naslovil prošnjo za razrešitev odvetnice S. G.. Šele dne 4. 1. 2010 je Urad predsednika Okrožnega sodišča njegovi prošnji ugodil in mu dodelil novo brezplačno pravno pomoč. Tožnik je prava neuka stranka ter je čakal na odločitev glede predloga o dodelitvi nove brezplačne pravne pomoči, saj mu je bilo zagotovljeno, da roki vmes ne bodo tekli.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče soglaša z prepričljivimi in jasnimi razlogi sodišča prve stopnje in se v izogib ponavljanju nanje sklicuje. Predpostavka za vrnitev v prejšnje stanje je tudi ta, da stranka predlaga vrnitev v prejšnje stanje v predvidenem roku (subjektivnem in objektivnem) ter da skupaj z vložitvijo predloga za vrnitev v prejšnje stanje opravi zamujeno procesno dejanje. Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da je potekel subjektivni rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje, potekel pa je tudi objektivni rok treh mesecev od dneva zamude. Subjektivni rok znaša petnajst dni in praviloma začne teči od trenutka, ko je prenehal vzrok zamude, v vsakem primeru pa je vrnitev v prejšnje stanje treba zahtevati prej, kot v treh mesecih od nastopa zamude Tek obeh rokov, tako subjektivnega kot tudi objektivnega, se računa po določbah 110. do 112. člena ZPP. Oba roka sta zakonsko prekluzivna roka in ju ni mogoče podaljšati. Pravočasnost je pogoj za dopustnost predloga za vrnitev v prejšnje stanje, če predlog ni pravočasen, ga sodišče zavrže. 5. Iz neprerekanih dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bila sodba Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cp 2125/2009 z dne 9. 9. 2009 pooblaščenki tožnika vročena dne 19. 10. 2009 in se je rok za vložitev revizije iztekel z dnem 18. 1. 2009. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje je bil vložen šele dne 23. 2. 2010, torej po poteku tako subjektivnega kot tudi objektivnega roka, zato ga je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 120. člena ZPP pravilno zavrglo. Glede na pritožbene navedbe višje sodišče še dodaja, da tožnik tudi ni imel nobenega utemeljenega in objektivno opravičljivega razloga za zmotno prepričanje, da rok za vložitev izrednega pravnega sredstva ne bo tekel do izdaje odločbe o dodelitvi nove brezplačne pravne pomoči. Hkrati s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje pa tožnik tudi ni opravil zamujenega procesnega dejanja, v konkretnem primeru vložil revizije.

6. Glede na navedeno in ker višje sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP) je pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).