Jedro

1) Zahteve za varstvo zakonitosti ne more vložiti kaznovani ali njegov zagovornik. 2) Z zahtevo za sodno varstvo ni mogoče izpodbijati primernosti izrečene kazni in tudi ne uveljavljati zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Izrek

Zahteva zagovornice kaznovanega B.M. za sodno varstvo se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Kaznovani B.M. je bil z odločbo sodnika za prekrške v A z dne..., zaradi prekrška po 1. točki 1. odstavka 66. člena Zakona o vojaški dolžnosti kaznovan z denarno kaznijo 30.000 tolarjev. Republiški senat za prekrške v Ljubljani je z odločbo z dne..., pritožbo zagovornice kaznovanega B.M. zavrnil kot neutemeljeno in potrdil odločbo o prekršku sodnika za prekrške prve stopnje.

Zagovornica kaznovanega B.M. je dne...priporočeno po pošti vložila " zahtevo za varstvo zakonitosti " zoper navedeno odločbo Republiškega senata za prekrške. Uvodoma navaja, da jo vlaga zato, ker meni, da je bila B.M. izrečena previsoka kazen, da je bilo nepravilno ugotovljeno dejansko stanje in kršena materialna določba zakona. Predlaga, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije razveljavi izpodbijano odločbo in zadevo vrne v ponovni postopek.

Uvodoma je potrebno pojasniti, da lahko po določilu 216. člena Zakona o prekrških (ZP) zahtevo za varstvo zakonitosti vloži le vrhovni državni tožilec Republike Slovenije, ne pa tudi kaznovani in njegov zagovornik. Zato je Vrhovno sodišče Republike Slovenije vlogo zagovornice kaznovanega štelo za zahtevo za sodno varstvo, saj je bilo navedeno izredno pravno sredstvo vloženo v roku, predpisanem v 1. odstavku 201. člena ZP, ki določa, da je treba zahtevo za sodno varstvo vložiti v petnajstih dneh od vročitve odločbe druge stopnje. Ta odločba je bila kaznovanemu B.M. vročena..., njegova zagovornica pa je istega dne vložila navedeno izredno pravno sredstvo.

Zahteva za sodno varstvo ni utemeljena.

Odločbo o prekršku, izdano na drugi stopnji, je mogoče na podlagi 203. člena ZP izpodbijati z zahtevo za sodno varstvo, če je bila z odločbo prekršena materialna določba zakona ali predpis, ki določa prekršek, ali če je bila v postopku o prekršku prekršena kakšna določba postopka iz 1.,2.,4.,8.,9. ali 10. točke 1. odstavka 186. člena ZP. Z zahtevo za sodno varstvo torej ni mogoče izpodbijati primernosti izrečene kazni, prav tako pa z navedenim izrednim pravnim sredstvom ni mogoče uveljavljati zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Prav ta dva razloga pa uveljavlja zagovornica kaznovanega B.M., ki sicer uvodoma navaja, da uveljavlja tudi kršitev materialnega zakona, katere pa v razlogih zahteve za sodno varstvo ni niti z besedico obrazložila.

Vrhovno sodišče Republike Slovenije je ugotovilo, da niso podani razlogi iz 203. člena ZP. Zato je zahtevo za sodno varstvo zavrnilo kot neutemeljeno (4. odstavek 204. člena ZP).