Jedro

Dolžnica v ugovoru izterjevani upnikovi denarni terjatvi ni nasprotovala in je sklep o izvršbi izpodbijala le glede dovoljenih izvršilnih sredstev. S tem pa je po pravilnem zaključku sodišča prve stopnje izpodbijala sklep o izvršbi zgolj v delu, v katerem je sodišče dovolilo izvršbo, zato je sodišče prve stopnje pravilno presojalo, ali je dolžnica v ugovoru navajala razloge iz 55. člena ZIZ, ki preprečujejo izvršbo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrnilo ugovor dolžnice zoper sklep o izvršbi VL 9828/2020 z dne 4. 2. 2020. 2. Zoper sklep se je pravočasno pritožila dolžnica in uvodoma uveljavljala vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Navaja, da je zoper sklep o izvršbi vložila obrazložen ugovor. Meni, da so navedbe v izpodbijanem sklepu v nasprotju z zakonodajo. Izpostavlja, da se je obrnila na CSD v X., da bi podali mnenje o njenem socialnem statusu in opisali njeno stanovanjsko situacijo, vendar pa so jo zavrnili z obrazložitvijo, da napišejo mnenje šele takrat, ko je stranka v postopku deložacije. Dodaja, da ne ve, kaj in koliko naj bi bila dolžna upniku. Prosi za pomoč, ker je predmet izvršbe tudi stanovanje, ki je njen dom. V kolikor bo ostala brez stanovanja, nima kam iti. Dolg, ki je naveden v sklepu, je nesorazmeren z vrednostjo stanovanja, zato meni, da stanovanje ne bi smelo biti predmet izvršbe. Morebitni odvzem stanovanja bi ogrozil njeno eksistenco. Predlaga, da se pritožbi ugodi, sklep o izvršbi razveljavi in da se razveljavi tudi izpodbijani sklep.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Predmet tega pritožbenega preizkusa je sklep sodišča prve stopnje o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine.

5. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno pojasnilo, da mora biti ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine skladno z drugim odstavkom 53. člena ZIZ v zvezi s prvim odstavkom 61. člena ZIZ obrazložen. Pravilno je obrazložilo tudi, da če dolžnik izpodbija sklep o izvršbi v delu, s katerim mu je naloženo, da poravna terjatev, mora za obrazloženost ugovora navesti tista pravno pomembna dejstva, ki bi pripeljala do zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi, če bi se izkazala za resnična. V kolikor pa dolžnik izpodbija samo drugi del sklepa, torej le dovolitev izvršbe, pa mora v ugovoru navesti tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo in ki so navedena v 55. členu ZIZ.

6. Pravilne so ugotovitve sodišča prve stopnje, da dolžnica v ugovoru izterjevani upnikovi denarni terjatvi ni nasprotovala in da je sklep o izvršbi izpodbijala le glede dovoljenih izvršilnih sredstev. S tem pa je po pravilnem zaključku sodišča prve stopnje izpodbijala sklep o izvršbi zgolj v delu, v katerem je sodišče dovolilo izvršbo, zato je sodišče prve stopnje pravilno presojalo, ali je dolžnica v ugovoru navajala razloge iz 55. člena ZIZ, ki preprečujejo izvršbo.

7. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da dejstva, ki jih je dolžnica izpostavila v ugovoru, da ni zaposlena, da ne prejema plače in da nima premičnin in denarnih sredstev v fazi dovolitve izvršbe niso relevantna, saj se obstoj predmetov izvršbe ugotavlja šele v fazi opravljanja izvršbe. Tudi navedbe, da bi dolžnica nepremičnino, na katero je dovoljena izvršba, rada prodala in iz kupnine poplačala upnikov dolg, po pravilnem zaključku sodišča prve stopnje ne predstavljajo ugovornega razloga, ki bi preprečeval izvršbo na nepremičnino. Pravilno je dolžnici v izpodbijanem sklepu tudi pojasnilo, da izvršba na nepremičnino, ki je dolžnikov dom, ni že vnaprej izključena, in da imajo dolžniki v primeru izvršbe na nepremičnino, ki predstavlja njihov dom, ob izpolnjenih pogojih iz 169. člena ZIZ možnost predlagati drugo nepremičnino ali drugo izvršilno sredstvo za poplačilo upnikove denarne terjatve oziroma ob pogojih iz 71. člena ZIZ predlagati odlog izvršbe, o čemer je bila dolžnica poučena tudi v sklepu o dovolitvi izvršbe. Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, bo sodišče prve stopnje o predlogu za odlog izvršbe na nepremičnino, ki ga je dolžnica podala v vlogi, ki jo je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom glede na njeno vsebino obravnavalo tudi kot ugovor zoper sklep o dovolitvi izvršbe, odločalo v nadaljevanju postopka.

8. Dolžnica šele v pritožbi prvič navaja, da ne ve kaj in koliko bi naj bila upniku dolžna, zato teh navedb sodišče druge stopnje v tem pritožbenem postopku ne more upoštevati, saj ni izkazala, čemu teh navedb ni mogla navesti že v ugovoru (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Ker se je pritožba izkazala za neutemeljeno in ker pritožbeno sodišče ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti skladno z drugim odstavkom 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ, je bilo potrebno pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP in 15. člen ZIZ).