Jedro

Dolžnik lahko v osmih dneh od vročitve sklepa o izvršbi predlaga, naj sodišče dovoli drugo sredstvo izvršbe ali naj opravi izvršbo na drugi nepremičnini, na kar sodišče opozori dolžnika v sklepu o izvršbi. Sodišče takšen predlog vroči upniku, ki se lahko o njem izjavi v nadaljnjih osmih dneh od vročitve, v primeru, ko se upnik izjavi ali ko poteče rok za izjavo, pa sodišče o dolžnikovem predlogu odloči s sklepom. Zoper tak sklep ni pritožbe.

Zatrjevanje očitno podane nesorazmernosti med višino upnikove terjatve in vrednostjo nepremičnine, ki se prodaja v tem postopku in predstavlja dolžničin dom, je treba šteti tudi kot ugovorni razlog, da je izvršba dovoljena na stvari, denarno terjatev ali na druge pravice, ki so izvzete iz izvršbe, oziroma na katerih je možnost izvršbe omejena.

Izrek

I. Pritožba dolžnice zoper 2. točko izreka se zavrže. II. Pritožbi dolžnice zoper 1. točko izreka se ugodi in se sklep v tem delu razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v 1. točki izreka ugovor dolžnice z dne 4. 10. 2018 zavrnilo, v 2. točki izreka pa je predlog dolžnice, da dovoli sodišče drugo sredstvo izvršbe, zavrnilo.

2. Zoper sklep vlaga laično pritožbo dolžnica in navaja, da je ugotovitev o višini terjatve nerazumska in sodišče ne more soditi, za koga je višina dolga visoka ali nizka. Uveljavlja pravno sredstvo, da se plačilo odloži za obdobje enega leta, ko se ji iztečejo določene obveznosti (do februarja 2020) in prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Poudarja, da se dolg v znesku 188,00 EUR ne more poravnati s prodajo nepremičnine, katera je vredna približno 124.000,00 EUR.

3. Upnik ni podal odgovora na pritožbo.

4. Pritožba dolžnice je delno utemeljena, delno pa je nedovoljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ, Uradni list RS, št. 51/98 s spremembami).

6. Dolžnica je skupaj z ugovorom zoper sklep o izvršbi predlagala sodišču tudi drugo izvršilno sredstvo namesto dovoljenega izvršilnega sredstva prodaje nepremičnine – stanovanja, ki je njen dom zaradi izterjave denarne terjatve v znesku 188,04 EUR. Po prvem odstavku 169. člena ZIZ lahko dolžnik v osmih dneh od vročitve sklepa o izvršbi predlaga, naj sodišče dovoli drugo sredstvo izvršbe, ali naj opravi izvršbo na drugi nepremičnini, na kar sodišče opozori dolžnika v sklepu o izvršbi.1 Po drugem odstavku 169. člena ZIZ sodišče takšen predlog vroči upniku, ki se lahko o njem izjavi v nadaljnjih osmih dneh od vročitve, po tretjem odstavku pa v primeru, ko se upnik izjavi ali ko poteče rok za izjavo, sodišče odloči s sklepom o dolžničinem predlogu. Tretji odstavek 169. člena ZIZ pa tudi izrecno določa, da zoper takšen sklep ni pritožbe. To pomeni, da ZIZ ne predpisuje pritožbe za primere, ko sodišče dolžnikov predlog, naj sodišče dovoli drugo sredstvo izvršbe, ali naj opravi izvršbo na drugi nepremičnini, zavrne. Zato je pritožba dolžnice zoper 2. točko izreka sklepa nedovoljena in jo je pritožbeno sodišče zavrglo po določbi 346. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

7. Sodišče prve stopnje je glede odločitve o zavrnitvi dolžničinega ugovora zoper sklep o izvršbi (1. točka izreka ) ugotovilo, da dolžnica v ugovoru ni zatrjevala nobenega ugovornega razloga, temveč je ugovor vložila zoper celoten sklep o izvršbi. Ugovor tako po oceni sodišča prve stopnje ne vsebuje dejstev, ki bi ugovor utemeljila in ga zato sodišče ni štelo kot obrazloženega ter ga je brez pošiljanja upniku v odgovor, zavrnilo. Nadalje je sodišče prve stopnje tudi ugotovilo, da niso podani ugovorni razlogi na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti. Takšno materialnopravno izhodišče pa je po oceni pritožbenega sodišča nepravilno.

8. V konkretnem primeru teče izvršba zaradi poplačila upnikove denarne terjatve v znesku 188,04 EUR s pripadki s prodajo dolžničine nepremičnine do 1/2.2 Dolžnica je v ugovoru navedla, da ugovarja sklepu o izvršbi z dovolitvijo prodaje nepremičnine zaradi izterjave nizke denarne terjatve upnika, ta znesek pa je nesorazmeren glede na vrednost nepremičnine. Poudarila je, da omenjena nepremičnina predstavlja stanovanje. Po oceni pritožbenega sodišča je dolžnica uveljavljala ugovorni razlog iz 7. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ, torej da je izvršba dovoljena na stvari, na kateri je možnost izvršbe omejena. Da dolžnica ugovarja omejitvi izvršbe na nepremičnino, ki je njen dom, izhaja tudi iz 169. člena ZIZ, po katerem mora sodišče pri izvršbi na stanovanje ali stanovanjsko hišo, ki je dolžnikov dom, zaradi izterjave denarne terjatve, ki je očitno nesorazmerna glede na ugotovljeno vrednost nepremičnine, o tem obvestiti pristojni center za socialno delo, kar je v konkretnem primeru sodišče prve stopnje tudi storilo. Po določbi sedmega odstavka 169. člena ZIZ pa lahko dolžnik, če so izpolnjeni pogoji iz šestega odstavka (tudi po poteku rokov iz prvega odstavka tega člena, vendar najkasneje do izdaje odredbe o prodaji), predlaga, naj sodišče dovoli drugo sredstvo izvršbe. Pri tem pa sodišče po uradni dolžnosti dovoli zaradi izterjave upnikove denarne terjatve izvršbo z drugim sredstvom, če ugotovi, da dolžnik z drugim premoženjem razpolaga.

9. Sodišče prve stopnje sicer ni imelo podlage za presojo zatrjevane nesorazmernosti denarne terjatve upnika in vrednosti dolžničine nepremičnine, saj se ta ugotovi šele z izdajo sklepa o ugotovitvi vrednosti nepremičnine. Vendar pa ni mogoče potrditi stališča prvostopenjskega sodišča, da dolžnica v ugovoru ni zatrjevala nobenega ugovornega razloga.

10. Niti ZIZ v 169. členu niti drug zakon ne utemeljuje zaključka, da bi bila izvršba na nepremičnino, ki je dolžnikov dom, v vseh primerih izključena. Zato je potrebno upoštevati okoliščine vsakega konkretnega primera, zlasti pa višino terjatve in s tem povezano sorazmernost med terjatvijo in vrednostjo dolžničine nepremičnine ter možnost poplačila iz preostalega dolžnikovega premoženja. Pri tem pa nizka višina terjatve v posamezni zadevi sama po sebi še tudi ni razlog za zavrnitev upnikovega predloga za izvršbo s prodajo dolžničine nepremičnine. Na ta način je po oceni pritožbenega sodišča spoštovano načelo varstva dolžnika.3 Načelo sorazmernosti iz 3. člena ZIZ je zato varovano z možnostjo dolžnika, da lahko predlaga omejitev že dovoljene izvršbe oziroma določitev drugega sredstva oziroma predmeta namesto tistega, ki ga je predlagal upnik, pri čemer pa je trditveno in dokazno breme na dolžnikovi strani po določbi 169. člena ZIZ v roku 8 dni od prejema sklepa o izvršbi, lahko pa tudi kasneje do izdane odredbe o prodaji nepremičnine. Zatrjevanje očitno podane nesorazmernosti med višino upnikove terjatve in vrednostjo nepremičnine, ki se prodaja v tem postopku in predstavlja dolžničin dom, je zato potrebno šteti tudi kot ugovorni razlog iz 7. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ.

11. Ker sodišče prve stopnje tega ni upoštevalo in ugovora ni vročalo upniku v odgovor, temveč je ugovor zavrnilo kot neobrazloženega, je bilo potrebno pritožbi dolžnice v tem delu ugoditi ter sklep sodišča prve stopnje v 1. točki izreka razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v ponovno odločanje po 3. točki 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

12. Glede pritožbenih zatrjevanj dolžnice, da predlaga odlog plačila za obdobje enega leta, bo v nadaljnjem postopku odločilo sodišče prve stopnje.

1 O tem je bila dolžnica pravilno opozorjena v pravnem pouku sklepa o izvršbi z dne 10. 9. 2018. 2 S sklepom o izvršbi z dne 10. 9. 2018 je bila tudi dovoljena izvršba z rubežem denarnih sredstev dolžnice pri organizaciji za plačilni promet, katera pa je bila s sklepom z dne 16. 11. 2018 ustavljena. 3 Med jamstva pravnega varstva za dolžnika v ZIZ spada tudi načelo izbire lažjega načina za dolžnika. Pri opravi izvršbe je treba paziti na dolžnikovo osebno dostojanstvo in na izbiro načina oprave izvršbe, ki je za dolžnika najmanj neugoden.