Jedro

Če je pogodba sklenjena po vnaprej natisnjeni vsebini, se določila pogodbe razlagajo v korist šibkejše stranke (83. člen OZ).

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati 457.585,45 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9.11.2004 dalje do plačila ter ji povrniti pravdne stroške, odmerjene na 198.700,00 SIT, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5.7.2005 dalje do plačila, vse v 15 dneh pod izvršbo. Sklenilo je še, da se zaradi delnega umika tožbe, glede plačila 91.517,09 SIT v tem delu pravdni postopek ustavi.

Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka zaradi napačne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava ter predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi in napadeno sodbo spremeni, tožbeni zahtevek zavrne ter tožečo stranko obsodi na plačilo pravdnih stroškov tožene stranke, ali pa sodbo razveljavi ter vrne zadevo prvemu sodišču v ponovno obravnavo in sojenje. Spor med pravdnima strankama je nastal v zvezi s plačilom zavarovalnine zaradi posledic nezgode dne 25.5.2003. Toženka je izplačala na podlagi sklenjenega nezgodnega zavarovanja tožniku zavarovalnino za 8,5 % invalidnost za postkomocijski sindrom in za omejeno gibljivost ramenskega sklepa ter za brazgotine na telesu (tč. 10, 111/9 in 55/9 tabele SPNE-00/1). Tožnik je zahteval s tožbo še 12 % invalidnosti in sicer po točki 116 in 10 tabele, vendar je zahtevek za 2 % invalidnosti (točka 10) umaknil (za 91.517,09 SIT), vztrajal pa je pri zahtevku za 10 % invalidnosti po točki 116 tabele za znesek 457.585,40 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 9.11.2004 dalje do plačila. Sodba je zahtevku v celoti ugodila, pri tem pa toženka poudarja, da je celo iz obrazložitve sodbe razvidno, da je dejansko stanje v zvezi s posledicami napačno ugotovljeno. Medicinsko izvedensko mnenje dr. D. P., specialista kirurga, z dne 28.1.2005, na strani 5 ugotavlja, da je pritožniku poškodba zapustila omejitev gibljivosti v desnem ramenu lažje stopnje, nato pa določi invalidnost 10 % po točki 116 iz 14. poglavja tabele invalidnosti, katere določilo pa se nanaša na popolni izpah ramenskega sklepa in ne na omejeno gibljivost (tč. 111/a). Isto izvedensko mnenje na tretji strani namreč pove, da je bil tožnik po dogovoru z njim operiran in da je bila 26.8.2003 izvršena operativna repozicija in fiksacija ključnice, ob kontroli 24.9.2003 pa je kontrola pokazala ključnico v anatomskem položaju. To pomeni, da v pogledu izpaha ni nobenih trajnih posledic, ki bi lahko predstavljale invalidnost. Seštevanje odstotkov invalidnosti nikakor ne pride v poštev, če invalidnosti ni. V postopku na prvi stopnji je tožena stranka svoje navedbe o dejanskem stanu in pravnem naziranju poskušala ustrezno predočiti a ni uspela prepričati sodišča. Pomanjkljivost postopka je zaradi opustitve zaslišanja izvedenca, ki je podal sporno oceno o posledicah, pripeljala v ocenjevanju dejanskega stanja do neopravičenega tretiranja izpaha rame kot trajne posledice, čeprav je bil izpah saniran in do seštevanja te neobstoječe trajne posledice ali invalidnosti z že priznano in izplačano invalidnostjo za omejeno gibljivost ramenskega sklepa. Sodišče se je pri tem neopravičeno poslužilo analogije za uporabo določil tabele s primerjanjem drugih in drugačnih določil tabele, povsem pa je prezrlo določilo člena 14, ki govori o ugotavljanju invalidnosti po končanem zdravljenju ali največ po treh letih po nezgodi. Šele leta 2006 bi poteklo tri leta od nezgode z dne 25.5.2003 in če bi res obstajalo zmotno ocenjena invalidnost, bi tudi šele od 25.5.2006 smelo sodišče, ko je ugotovljen obstoj obveznosti tožnika, prisoditi zavarovalnino in zamudne obresti, ne pa od datuma 9.11.2004. V postopku na prvi stopnji so prisotne kršitve postopka, napačna uporaba pogodbenega materialnega prava in vsekakor ni bilo pravilno ugotovljeno dejansko stanje glede posledic, ki jih je pustila nezgoda. Zato razlogi sodbe niso jasni in tako sodba ne more vzdržati oziroma ostati v veljavi.

Pritožba ni utemeljena.

Ob preizkusu izpodbijane sodbe pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje vsa odločilna dejstva pravilno ugotovilo in očitanih kršitev ni zagrešilo. Sodba je pravilna. Pritožbene navedbe za odločitev v obravnavani pravdni zadevi niso pomembne. Med strankama ni sporno izplačilo zneska zavarovalnine, ki je bilo opravljeno po polici sklenjenega nezgodnega zavarovanja med pravdnima strankama za ugotovljeno 5% invalidnost kot posledico omejene gibljivosti ramenskega sklepa (točka 111/a Tabele invalidnosti za določanje trajne izgube splošne delovne sposobnosti zaradi nezgode, ki je priloga Splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje oseb -PG-NE/00-1), pač pa izplačilo zavarovalnine za popoln izpah akromioklavikularnega sklepa, torej poškodbo, opredeljeno v točki 116 navedene tabele tožene stranke. Iz že omenjene tabele invalidnosti za določanje trajne izgube splošne delovne sposobnosti zaradi nezgode (v prilogi B 8 spisa) je v 14. poglavju pod točko 116 za popoln izpah akromioklavikularnega sklepa, razviden na primerjalni RTG sliki, določena 10 % invalidnost. V istem poglavju je pod točko 111, omejena gibljivost v ramenskem sklepu po zlomu kostnih struktur ali izpahu lažje stopnje, ocenjena z do 10 %, srednje stopnje z 20 % in težje stopnje s 30 %. Iz zavarovalnih pogojev ni razvidno, da bi se odstotki po navedenih točkah izključevali, zato je zaključek sodišča prve stopnje, da gre tožeči stranki izplačilo zavarovalne vsote tudi po 116. točki navedene tabele, pri čemer je določila pogodbe v skladu s 83. členom Obligacijskega zakonika (OZ) razlagalo v korist tožnika, pravilen. Pogodba je bila namreč sklenjena po vnaprej natisnjeni vsebini, iz že omenjene tabele invalidnosti pa ne izhaja, kot skuša prikazati pritožba, da bi morale ob poškodbi, kot je popoln izpah akromioklavikularnega sklepa, nastati še trajne posledice, kot je omejena gibljivost. Zato se pritožbeno sodišče strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, da že dejstvo, da je do take poškodbe prišlo, glede na tabelo invalidnosti, narekuje priznanje 10 % invalidnosti. Ne gre torej za to, da bi bile posledice - omejena gibljivost ramenskega sklepa po točki 111/a prenizko ocenjene, slednje za tožnika niti ni sporno, pač pa za to, da je tožnik glede na sklenjeno pogodbo o nezgodnem zavarovanju (katere sestavni del so splošni pogoji za nezgodno zavarovanje oseb, sestavni del teh pa je glede na 18. člen splošnih pogojev, tabela invalidnosti), upravičen tudi do izplačila ustreznega dela zavarovalne vsote, ki izhaja iz nespornega dejstva, da je utrpel poškodbo, ki jo predvideva 116. točka tabele invalidnosti in ocenjuje z 10%. Ker ne gre za vprašanje posledic poškodbe (kdaj je bila poškodba ugotovljena pa med strankama tudi ni sporno), pritožbeno sklicevanje na določbo 14/2 člena splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje oseb, glede datuma, od katerega tečejo od dosojenega zneska zamudne obresti, nima nikakršne teže in je odločitev sodišča, ki je tožniku priznala zakonske zamudne obresti od datuma kot jih zahteva (9.11.2004), pravilna. Ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe tudi ni ugotovilo nobenih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP), je odločilo, da se neutemeljena pritožba tožene stranke zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).