Up-219/96

18.12.1997

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe J. P. iz S. B. na seji senata dne 18. decembra 1997

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba J. P. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. U 281/94- 4 z dne 27.6.1996 se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Pritožnik izpodbija sodbo Vrhovnega sodišča, s katero je to zavrnilo tožbo v upravnem sporu zaradi denacionalizacije stavbnega zemljišča. Pritožnik je navedel, da je pri pristojnem organu vložil zahtevo za denacionalizacijo stavbnega zemljišča, ki je bilo nacionalizirano njegovi materi, tedanji lastnici zemljišča. Tako prvostopni in drugostopni upravni organ kot sodišče so njegove zahteve zavrnili s sklicevanjem na 31. člen Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. (Uradni list RS, št. 27/91 in 31/93; 56/92, 13/93, 24/95, 37/95, 42/95 - odl. US - v nadaljevanju: ZDen). Pritožnik meni, da se s takimi odločitvami tolerirajo zakoni prejšnjega nedemokratičnega sistema in da mu je s tem zaprta pot do uresničitve pravice do dedovanja materine lastnine. Opozoril je, da so vsi organi, ki so odločali o njegovem zahtevku, priznali, da je njegov zahtevek smiseln in da lastninjenje stavbnih zemljišč v korist oseb, ki niso upravičenci po ZDen, še ni urejeno. Želi, da bi "iz uporabnika zemljišča postal zakoniti lastnik materine nacionalizirane parcele".

2.Vrhovno sodišče je v izpodbijani odločbi navedlo, da se po 31. členu ZDen vračajo le tista stavbna zemljišča, na katerih ima pravico uporabe oseba, ki ji je bilo to zemljišče podržavljeno.

Pritožnik, ki je pravico uporabe glede stavbnega zemljišča podedoval, zato po ZDen nima pravice zahtevati njegovo vrnitev.

B.

3.Pritožnik meni, da bi moral zakon omogočiti denacionalizacijo stavbnih zemljišč tudi v primerih, ko je bilo stavbno zemljišče odvzeto njihovemu pravnemu predniku, sami pa so to zemljišče podedovali. Zakonodajalec je tak zakon v času po vložitvi pritožnikove ustavne pritožbe sprejel. S 25. julijem 1997 je namreč začel veljati Zakon o lastninjenju nepremičnin v družbeni lasti (Uradni list RS, št. 44/97 - v nadaljevanju: ZLNDL). Ta je uredil lastninjenje zemljišč in stavb v družbeni lastnini, ki niso predmet lastninjenja po drugih zakonih. V 2. členu je določeno, da nepremičnine postanejo lastnina fizičnih oseb, ki imajo na nepremičnini pravico uporabe. Lastninsko pravico pridobijo na podlagi samega zakona z dnem njegove uveljavitve, vpis lastninske pravice v zemljiški knjigi pa se opravi na predlog, ki ga je potrebno vložiti na obrazcu, predpisanem z Odredbo o obrazcih za vpis v zemljiško knjigo (Uradni list RS, št. 58/97).

4.Z uveljavitvijo ZLNDL je pritožnik na podlagi samega zakona pridobil lastninsko pravico na zemljišču, na katerem je imel dotlej pravico uporabe. To, kar je želel doseči z ustavno pritožbo, je pridobil že na podlagi zakona. Ker odločitev o ustavni pritožbi ne bi spremenila njegovega pravnega položaja, pritožnik nima več pravnega interesa za odločitev o njej. Ustavno sodišče je zato ustavno pritožbo zavrglo.

C.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprel ta sklep na podlagi 6. člena Zakona o ustavnem sodišču ( Uradni list RS, št. 15/94) v sestavi : predsednik dr. Tone Jerovšek in sodnika mag. Matevž Krivic in dr. Lovro Šturm.

Predsednik senata

dr. Tone Jerovšek