Jedro

Obvestila, ki jih v predkazenskem postopku policija zbere od osumljenca, res niso dokazi, na katerih bi lahko temeljila sodba, saj je takšne dokaze, ki jih poda osumljenec, treba iz spisa izločiti (člen 83 ZKP). Obvestila, ki jih poda osumljenec policiji po tem, ko je poučen o svojih pravicah na podlagi 4. odstavka 148. člena ZKP, in ko izjavi, da ne bo vzel zagovornika, pa po ZKP niso nedovoljen dokaz, ki ga je treba iz spisa izločiti, temveč je takšna izjava osumljenca lahko podlaga za nadaljnje pridobivanje veljavnih dokazov, kot je bilo tudi v konkretnem primeru, ko se je zbiranje obvestil osumljenca prekinilo za čas, ko je osumljenec policistu pokazal, kam je odvrgel oškodovankin nahrbtnik. Zato ni podana zatrjevana kršitev iz 8. točke 1. odstavka 371. člena ZKP.

Izrek

Pritožba zagovornika obdolženega A.Y. se zavrne kot neutemeljena in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Na podlagi člena 98/1 ZKP se obdolženca oprosti plačila povprečnine kot stroškov pritožbenega postopka, nagrada in potrebni izdatki zagovornika po uradni dolžnosti pa bremene proračun.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje obdolženca spoznalo za krivega kaznivega dejanja tatvine po 1. odstavku 211. člena Kazenskega zakonika. Obdolžencu je izreklo kazen šest mesecev zapora, hkrati pa odločilo, da ga oprosti plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke 2. odstavka 92. člena ZKP. Na podlagi 1. in 2. odstavka 105. člena ZKP je odločilo, da je obdolženec dolžan oškodovanki M.L. plačati znesek 180,00 EUR v roku treh mesecev po pravnomočnosti sodbe.

Zoper sodbo je vložil pritožbo zagovornik obdolženca po uradni dolžnosti zaradi bistvene kršitev določb kazenskega postopka iz 8. točke 1. odstavka 371. člena ZKP ter kršitve kazenskega zakona in predlagal, naj pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje pred drugim sodnikom.

Višja državna tožilka svetnica N.L.R. iz pritožbenega oddelka Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije je v pisnem predlogu, podanem po 2. odstavku 445. člena ZKP predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbo zagovornika zavrne kot neutemeljeno. Z njenim predlogom je bil obdolženčev zagovornik seznanjen, vendar nanj ni odgovoril. Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi ugotovilo, da je policist N.E., zaslišan kot priča, izpovedal, da so s pomočjo sledenja mobilnega telefona prišli do podatka, čigava SIM kartica je bila vstavljena v ukraden telefon. Po razgovoru z več osebami, ki so sledili GSM aparatu, so izsledili tudi obdolženca. Ta jih je pri zbiranju obvestil po 6. odstavku 148. člena KZ prostovoljno odpeljal na kraj, kjer je odvrgel oškodovankin nahrbtnik. Ob vsem tem je zapisan tudi zapisnik o ogledu. Sodišče je ugotovilo, da izpovedbo priče glede kraja, kjer se je nahajal nahrbtnik in kaj vse je bilo v njem, v celoti potrjuje zapisnik o ogledu. Sodišče je izpoved priče ocenilo kot prepričljivo in skladno. Pritožnik pa navaja, da se sodba ne bi smela opirati na zapisnik o ogledu ter na izpovedbo policista N.E. Po njegovi trditvi je iz zapisnika razvidno, da je bilo dejanje policije opravljeno v okviru predkazenskega postopka, da ne gre za dejanje organa, zato zapisnik o ogledu nima dokazne vrednosti in se sodba nanj ne more opirati, ter da sodba ne bi smela temeljiti na uradnem zaznamku o izjavi osumljenca, o le tej pa tudi na glavni obravnavi ne bi smel biti zaslišan policist. Obvestila, ki jih v predkazenskem postopku policija zbere od osumljenca, res niso dokazi, na katerih bi lahko temeljila sodba, saj je takšne dokaze, ki jih poda osumljenec, treba iz spisa izločiti (člen 83 ZKP). Obvestila, ki jih poda osumljenec policiji po tem, ko je poučen o svojih pravicah na podlagi 4. odstavka 148. člena ZKP, in ko izjavi, da ne bo vzel zagovornika, pa po Zakonu o kazenskem postopku niso nedovoljen dokaz, ki ga je treba iz spisa izločiti, temveč je takšna izjava osumljenca lahko podlaga za nadaljnje pridobivanje veljavnih dokazov, kot je bilo tudi v konkretnem primeru, ko se je zbiranje obvestil osumljenca prekinilo za čas, ko je osumljenec policistu pokazal, kam je odvrgel oškodovankin nahrbtnik. Zato ni podana zatrjevana kršitev iz 8. točke 1. odstavka 371. člena ZKP.

Neutemeljeno zagovornik očita kršitev kazenskega zakona iz 1. točke 372. člena ZKP v zvezi s 1. točko 350. člena ZKP. Navaja, da iz konkretnega opisa obdolženčevega ravnanja ne izhaja protipravnost kot znak kaznivega dejanja. Kadar izrek vsebuje tudi abstraktni dejanski stan, abstraktni in konkretni del opisa predstavljata celoto in pri tem ni potrebno, da se določeni znaki ponavljajo. V abstraktnem delu sodbe pa je očitek, da si je obdolženec stvari protipravno prilastil; v konkretnem delu pa je protipravnost konkretizirana z navedbo, da si je obdolženec prisvojil tuje stvari, torej stvari last oškodovanke M.L. Zato opisano ravnanje obdolženca vsebuje vse znake kaznivega dejanja po 1. odstavku 211. člena KZ.

Preizkus kazenske sankcije je pritožbeno sodišče opravilo v skladu z določbo 386. člena ZKP in ugotovilo, da je sodišče prve stopnje obdolžencu, ki je specialni povratnik, utemeljeno izreklo zaporno kazen. Višina le-te pa je ustrezna teži kaznivega dejanja, stopnji krivde in ugotovljenim okoliščinam, v kateri si je obdolženec stvari oškodovanke protipravno prilastil (tako, da je vstopil v predprostor stanovanjske hiše).

Pritožba zagovornika torej ni utemeljena, izpodbijana sodba pa tudi nima kršitev, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (1. odstavek 383. člena ZKP), zato je pritožbo zagovornika zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

Obdolženec je nezaposlen, nima nobenih sredstev za preživljanje, nobenega premoženja in bi bilo s plačilom stroškov pritožbenega postopka ogroženo njegovo preživljanje, zato je pritožbeno sodišče po pooblastilu 1. odstavka 98. člena ZKP v zvezi s 4. odstavkom 95. člena ZKP odločilo, da obdolženca oprosti plačila povprečnine kot stroškov pritožbenega postopka, iz istih razlogov pa tudi odločilo, da nagrada in potrebni izdatki zagovornika po uradni dolžnosti bremenijo proračun. Slednja odločitev temelji na določbi 1.odstavka 98. člena ZKP v zvezi s 1. odstavkom 97. člena ZKP.