Jedro

Sodišče prve stopnje je s tem, ko ni razpisalo naroka, čeprav ga je toženec zahteval, ravnalo v nasprotju s prvim odstavkom 454. člena ZPP, saj ni izpolnjen zakonski pogoj, da nobena stranka izvedbe naroka ni zahtevala. Pri tem ni pomembno, da je slednje zahteval samo toženec, saj iz jezikovne razlage navedenih določb izhaja, da mora biti podana odsotnost zahteve obeh strank za izvedbo naroka oziroma z drugimi besedami, če narok zahteva vsaj ena stranka, ga sodišče mora izvesti.

Dokaznega postopka, v katerem sodišče lahko upošteva načelo hitrosti in ekonomičnosti postopka, ne gre enačiti z izvedbo naroka. Za razliko od dokaznega predloga zaslišanja toženca je sodišče vezano na zahtevo stranke, da narok izvede. Zato je zmotna utemeljitev sodišča prve stopnje, da naroka ni smotrno opraviti, ker je zavrnilo zaslišanje toženca.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1.S sklepom in sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da se zaradi delnega umika tožbe za znesek 9,00 EUR in za zakonske zamudne obresti od 15. 11. 2020 do 10. 12. 2020 postopek ustavi (I. točka izreka) ter da je toženec dolžan tožnici v roku 8 dni plačati znesek 100,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 12. 2020 dalje do plačila (II. točka izreka). Tožencu je še naložilo, da mora tožnici plačati stroške postopka v višini 277,99 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku paricijskega roka dalje (III. točka izreka).

2.Zoper II. in III. točko izreka navedene sodbe1 je toženec pravočasno vložil laično pritožbo, v kateri smiselno uveljavlja številne kršitve. Navaja, da je sodišče kršilo določbe pravdnega postopka, ker na zahtevo toženca ni izvedlo naroka za glavno obravnavo in ker je zavrnilo njegov predlog za zaslišanje. Prav tako je kršilo razpravno načelo. Iz pritožbe smiselno izhaja, da je sodišče zmotno ugotovilo dejansko stanje. Tožnica je tožencu izstavila račun za storitev, ki je ni naročil, od njega je tudi zahtevala dokumentacijo, pred tem pa ga ni ustno ali pisno opozorila, da bo to zaračunala. Bil je v zmoti, da je povpraševanje plačljivo.

3.Pritožba je bila vročena tožnici, ki nanjo ni odgovorila.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Izpodbijana sodba je bila izdana v sporu majhne vrednosti (prvi odstavek 443. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)) in so razlogi za izpodbijanje zakonsko omejeni; sodba se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP), s čimer je bil pritožnik s pravnim poukom v izpodbijani sodbi seznanjen. S pritožbo v sporu majhne vrednosti torej ni dopustno izpodbijati dejanskih ugotovitev, niti ni mogoče uveljavljati relativnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, to je tistih iz prvega odstavka 339. člena ZPP. O pritožbi zoper sodbo, izdano v postopku v sporu majhne vrednosti, odloča sodnik posameznik (peti odstavek 458. člena ZPP).

6.Toženec sodišču očita, da ni izvedlo naroka in toženca ni zaslišalo, s čimer je kršilo njegovo pravico do izjave. V pritožbi vsebinsko uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. in 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

7.Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi navedlo, da je po prejemu pripravljalnih vlog ugotovilo, da med strankama ni sporno dejansko stanje in da ni drugih ovir za izdajo odločbe, zato je na podlagi prvega odstavka 454. člena ZPP v zadevi odločilo brez razpisa naroka. Prepoznalo je, da je toženec sicer zahteval izvedbo naroka, tožnica pa je temu večkrat nasprotovala. Svojo odločitev za izdajo odločbe o sporu brez razpisa naroka je utemeljilo z načelom hitrosti in ekonomičnosti postopka ter z zavrnitvijo dokaznega predloga za zaslišanje pravdnih strank, saj zaradi posebnih pravil v postopku v sporu majhne vrednosti ti na naroku ne bi mogli podajati novih navedb in se opredeljevati do navedb nasprotne stranke (4. točka obrazložitve izpodbijane sodbe).

8.Prvi odstavek 454. člena ZPP določa, če sodišče po prejemu odgovora na tožbo oziroma po prejemu pripravljalnih vlog ugotovi, da med strankami ni sporno dejansko stanje in da ni drugih ovir za izdajo odločbe, nobena stranka pa izvedbe naroka v tožbi, odgovoru na tožbo oziroma v pripravljalnih vlogah iz 452. člena tega zakona ni zahtevala, brez razpisa izda odločbo v sporu. Drugi odstavek 454. člena ZPP določa, da na način iz prejšnjega odstavka sodišče ravna tudi v primeru, če po prejemu odgovora na tožbo oziroma pripravljalnih vlog ugotovi, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, nobena stranka pa izvedbe naroka v tožbi, odgovoru na tožbo oziroma v pripravljalnih vlogah iz 452. člena tega zakona ni zahtevala.

9.Navedeni določbi 454. člena ZPP predstavljata izjemo od načela obligatornosti glavne obravnave in izpeljujeta načelo pisnosti iz prvega odstavka 450. člena ZPP, to je, da postopek v sporih majhne vrednosti poteka na podlagi pisno izvedenih pravdnih dejanj.2 Za uporabo navedenih določb morajo biti kumulativno izpolnjene zakonske predpostavke.

10.Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje s tem, ko ni razpisalo naroka, čeprav ga je toženec zahteval,3 ravnalo v nasprotju s prvim odstavkom 454. člena ZPP, saj ni izpolnjen zakonski pogoj, da nobena stranka izvedbe naroka ni zahtevala. Pri tem ni pomembno, da je slednje zahteval samo toženec, saj iz jezikovne razlage navedenih določb izhaja, da mora biti podana odsotnost zahteve obeh strank za izvedbo naroka oziroma z drugimi besedami, če narok zahteva vsaj ena stranka, ga sodišče mora izvesti. Zakon strankama postopka v sporu majhne vrednosti podeljuje pravico, da uveljavljata svojo voljo in zahtevata izvedbo naroka, kar sicer predstavlja izjemo od načela pisnosti v takšnem postopku. Sodišče je tako dolžno slediti volji stranke in narok tudi izvesti, pri tem pa ni upravičeno presojati, ali je smotrno, da se narok opravi, saj za to nima zakonske podlage.4 Iz tega razloga je zmotno razlogovanje sodišča prve stopnje, da je zavrnilo izvedbo naroka zaradi načela hitrosti in ekonomičnosti postopka ter zavrnitve zaslišanja toženca.

11.Drugi odstavek 450. člena ZPP določa, da lahko sodišče čas in obseg dokazovanja omeji, dokazovanje pa izvede po prosti presoji tako, da bo zagotovljena sorazmernost med zagotovitvijo ustreznega varstva pravic strank ter ciljem pospešitve in ekonomičnosti postopka (11. člen). Dokaznega postopka, v katerem sodišče lahko upošteva načelo hitrosti in ekonomičnosti postopka, ne gre enačiti z izvedbo naroka. Za razliko od dokaznega predloga zaslišanja toženca je sodišče vezano na zahtevo stranke, da narok izvede. Zato je zmotna utemeljitev sodišča prve stopnje, da naroka ni smotrno opraviti, ker je zavrnilo zaslišanje toženca. Na podlagi navedenega bi o tožbenem zahtevku sodišče prve stopnje moralo odločiti na podlagi ustnega, neposrednega in javnega obravnavanja (4. člen ZPP) ter pri tem spoštovati prekluzijo podajanja navedb in predlaganja dokazov (451. do 453. člen ZPP), ki velja v tovrstnem postopku.5 Jasna pa je tudi zakonska posledica kot sankcija, če toženec, ki je narok zahteval, nanj ne bi prišel, da bi sodišče izdalo sodbo na podlagi pripoznave (tretji odstavek 454. člena ZPP).

12.Na podlagi zgoraj navedenega pritožbeno sodišče ugotavlja, da je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, zato je pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP). Pritožbeno sodišče glede na naravo stvari in okoliščine primera ne more samo odpraviti te absolutno bistvene kršitve na način, da bi namesto sodišča prve stopnje v celoti samo izpeljalo glavno obravnavo, ki je prvostopno sodišče kljub zahtevi tožene stranke ni izvedlo, nato pa bi še samo presodilo v zadevi. S takšnim ravnanjem bi bilo na pritožbeni stopnji sojenja prekomerno poseženo v pravico strank do pritožbe oziroma do učinkovitega pravnega sredstva (25. člen URS).

13.Do ostalih pritožbenih navedb se pritožbeno sodišče glede na naravo kršitve ni opredelilo.

-------------------------------

1Čeprav iz pritožbe izhaja, da se pritožuje zoper II. in III. točko sklepa, pritožbeno sodišče ugotavlja, da se v tem delu pritožuje zoper sodbo, zato v nadaljevanju tudi uporabi izraz izpodbijana sodba.

2Ude, Lojze et al.: Pravdni postopek: zakon s komentarjem, 3. knjiga, Uradni list, GV založba, Ljubljana 2005-2010, str. 720.

3Zahteval ga je izrecno in pravočasno (red. št. 32).

4VSL Sklep II Cpg 849/2013 z dne 2. 9. 2014, VSL Sklep II Cp 1584/2023 z dne 8. 1. 2024.

5VSL Sklep II Cpg 849/2013 z dne 2. 9. 2014. Ude, Lojze et al.: Pravdni postopek: zakon s komentarjem, 3. knjiga, Uradni list, GV založba, Ljubljana 2005-2010, str. 724.

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 4, 11, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-10, 443, 443/1, 450, 450/1, 450/2, 451, 452, 453, 454, 454/1, 454/2, 454/3 Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 25

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.