Jedro

Izrek sodbe, ki toženki nalaga, da o tožničini zahtevi za novo odmero pokojnine odloči kot o predlogu za obnovo postopka, končanega s pravnomočno odločbo o priznanju pravice do pokojnine, in ji hkrati nalaga, da v tem obnovljenem postopku izda novo odločbo o odmeri pokojnine, je sam s sabo v nasprotju. Ali so pogoji za obnovo postopka izpolnjeni in bo izdana nova odločba o odmeri pokojnine, bo toženka v ponovljenem upravnem odločanju šele ugotavljala.

Izrek

Pritožbi tožene stranke se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se II. točka izreka črta; III. točka in IV. točka izreka sodbe postaneta II. in III. točka izreka izpodbijane sodbe.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo odločbo toženke z dne 8. 12. 2008 in zadevo vrnilo toženki v nadaljnji postopek in odločanje (I. točka izreka), toženki naložilo, da v roku 30 dni odloči o predlogu tožnice za obnovo postopka in v obnovljenem postopku v istem roku izda novo odločbo o odmeri starostne pokojnine (II. točka izreka sodbe), zahtevek za odpravo sklepa toženke z dne 25. 9. 2008 zavrnilo (III. točka izreka sodbe) in toženki naložilo, da v 8 dneh povrne tožnici stroške postopka v višini 505,63 EUR (IV. točka izreka sodbe).

Zoper izpodbijano sodbo se iz razlogov bistvenih kršitev pravil postopka in zmotne uporabe materialnega prava pritožuje toženka in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da II. točko izreka odpravi oziroma podrejeno, da pritožbi ugodi, razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in zadevo vrne prvostopnemu sodišču v novo sojenje. Meni, da je z izpodbijano sodbo podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami), ker so navedeni razlogi sodišča v nasprotju z izrekom sodbe oziroma je izrek sodbe pomanjkljiv in nejasen, saj sodišče v izreku ni odločilo, da se obnova dovoli. Glede na povzete razloge bi sodišče moralo odločiti, da se obnova dovoli in odločba tožene stranke razveljavi, v kolikor bi bil podan predlog za obnovo postopka pri sodišču. Podana je tudi relativna kršitev pravil postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 400. člena ZPP. Glede na odločitev sodišča v I. točki izreka navedene sodbe toženka o predlogu o za obnovo postopka niti ne more več odločati, ker je sodišče o tem že odločalo in ker je v II. točki izreka navedene sodbe toženki že naložilo, da naj izda v obnovljenem postopku novo odločbo o odmeri starostne pokojnine. Toženka v pritožbi nadalje navaja, da v tem primeru o predlogu za obnovo postopka tožnice še ni odločala, po določbi drugega odstavka 266. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, Ur. l. RS, št. 80/99 s spremembami) o predlogu za obnovo postopka odloča tisti organ, ki je izdal odločbo, na katero se predlog za obnovo postopka nanaša. Odločbo z dne 9. 8. 2005, ki je postala pravnomočna in s katero je bila tožnici priznana pravica do starostne pokojnine v znesku 168.909,12 SIT na mesec od 19. 8. 2005 dalje je izdal prvostopni organ tožene stranke. Sodišče je tako tudi preseglo okvir odločanja, ker predmet presoje pred sodiščem ni bila odločitev toženke o predlogu za obnovo postopka. Podredno v pritožbi toženka še navaja, da je bila tožnica že ob upokojitvi seznanjena s prilogami glede izračuna pokojninske osnove in je tako razpolagala z vsemi podatki o plačah in nadomestilih, ki so bili upoštevani pri izračunu pokojninske osnove in bi imela možnost preveriti, kaj je bilo upoštevano pri izračunu pokojninske osnove. Meni, da je tožničin predlog za obnovo postopka znotraj enomesečnega subjektivnega roka zamujen, saj dopis delodajalca z dne 18. 7. 2008 ne pomeni, da je šele takrat lahko tožnica navajala nova dejstva oziroma nove dokaze, sodišče pa ni ugotavljalo, kdaj je tožnica mogla navesti nova dejstva oziroma uporabiti nove dokaze. Ker toženka o predlogu za obnovo postopka še ni odločala, se o pravočasnosti vložitve predloga še ni izrekla. Po mnenju pritožbe, revizija podatkov o plačah ter, da so na podlagi te revizije, zneski, ki so bili izplačani iz dobička za leto 1992 vštevni v pokojninsko osnovo, ne predstavljajo novega dejstva, saj so bila ta dejstva znana vse od leta 1992 dalje in tako ne gre za obnovitveni razlog iz prve točke 260. člena ZUP.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je izpodbijano II. točko sodbe preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, pri tem je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je očitek tožene stranke glede podane bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP upravičen, saj je izrek sodbe sam s sabo v nasprotju, ker po eni strani toženki nalaga, da ta v roku 30 dni odloči o predlogu tožnice za obnovo postopka, sočasno pa v nadaljevanju toženko zavezuje, da v obnovljenem postopku izda novo odločbo o odmeri starostne pokojnine, ne da bi pri tem sodišče samo odločilo o obnovi postopka.

Kakor pravilno pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, tožena stranka formalno pravno o predlogu tožnice za obnovo postopka še ni odločala, saj je vlogo tožnice z dne 21. 7. 2008 zavrgla po določbi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, ker se dejansko stanje ali pravna podlaga nista spremenila, tožnici pa je bila že pravnomočno priznana in odmerjena pravica do starostne pokojnine. Tožena stranka bo tako dolžna v okviru nadaljnjega postopka odločiti o predlogu tožnice za obnovo postopka, saj o tem, kakor sama navaja v pritožbi do sedaj še ni odločala. Toženka pravilno navaja, da po določbi drugega odstavka 266. člena ZUP o predlogu za obnovo postopka odloča tisti organ, ki je izdal odločbo, na katero se predlog za obnovo postopka nanaša. Predlog za obnovo postopka se očitno nanaša na odločbo ... z dne 9. 8. 2005, s katero je bila tožnici priznana pravica do starostne pokojnine od 19. 8. 2005 dalje in ki je že postala pravnomočna, izdal pa jo je prvostopni organ tožene stranke. Enako izhaja iz obrazložitve izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje v točki 14. Po določbi prvega odstavka 354. člena ZPP sodišče druge stopnje razveljavi s sklepom sodbo sodišča prve stopnje, če ugotovi, da je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka (339. člen ZPP), in vrne zadevo istemu sodišču prve stopnje, če kršitve postopka, glede na njeno naravo, ne more samo odpraviti. Vendar v obravnavani zadevi ne gre za procesno situacijo, ko pritožbeno sodišče ne bi moglo samo odpraviti predmetne postopkovne kršitve. Pooblastilo za odpravo navedene kršitve ima pritožbeno sodišče v šesti alineji 358. člena ZPP, ki prepoveduje razveljavitev sodbe in vračanje zadeve v novo sojenje, če lahko samo odpravi kršitev določb postopka (drugi odstavek 347. člena ZPP). Ta določba sodišču druge stopnje sicer nalaga razpis pritožbene obravnave v primeru, če je kršitve določb pravdnega postopka, glede na njihovo naravo mogoče odpraviti z odpravo procesnih dejanj pred sodiščem druge stopnje, vendar pa obravnava ni nujna za odstranitev takih kršitev postopka. Ob uporabi argumenta „a contrario“ pri razlagi določbe drugega odstavka 347. člena ZPP in upoštevaje jasen namen zakona, izražen zlasti z načelom pospešitve postopka, gospodarnosti in na splošno smotrnosti vodenja postopka, obravnava ni nujna za odpravljanje tistih postopkovnih kršitev, ki jih je glede na njihove značilnosti mogoče odpraviti tudi brez nje. Pritožbeno sodišče lahko ugotavlja, kakšen vpliv je imela kršitev na sodbo in če narava kršitve to dopušča, ne more biti ovir, da bi takšno kršitev lahko tudi odpravilo, in sicer brez obravnave, ki bi bila v takih primerih popolnoma prazna in sama sebi namen (tako Zobec v pravdni postopek: Zakon s komentarjem, Ur. l. in GV Založba, Ljubljana 2009, tretja knjiga, strani 441, 442 in 482). Navedeno pomeni, da je odpravo zadevne procesne kršitve, za katero niso potrebna procesna dejanja oziroma jo je glede na njihovo naravo mogoče odpraviti brez glavne obravnave pred pritožbenim sodiščem, dopustno sanirati že na seji pritožbenega senata.

Pritožbeno sodišče je zato ob uporabi šeste alineje 358. člena ZPP sodbo sodišča prve stopnje na utemeljeno pritožbo tožene stranke glede II. točke izreka spremenilo tako, da se II. točka izreka izpodbijane sodbe črta. Tožena stranka bo tako dolžna v skladu s I. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje o zadevi ponovno odločati. Pri tem bo toženka dolžna upoštevati, da je sicer sklep z dne 25. 9. 2008 pravilen in zakonit v obsegu presoje tožničine vloge le z vidika zahteve po ponovno odmeri pokojnine, kot to obrazlaga sodišče prve stopnje v točki 16. obrazložitve, pri tem pa bo toženka morala upoštevati, da prvostopenjski organ o predlogu za obnovo postopka še ni odločal. Pri tem odločanju pa bo toženka morala upoštevati stališče sodišča prve stopnje zavzetega v obrazložitvi sodbe pod točko 10.