Jedro

Sodišče je glede na trditev tožnice, da je bil zadnji pregled travnika izveden 17.4.2007, in predhodno ugotovitev, kdaj je bila ograja postavljena in kako visoka trava je bila takrat, pravilno zaključilo, da je tožnica najkasneje takrat bila seznanjena z njeno postavitvijo in je takrat tudi pričel teči 30-dnevni rok za vložitev tožbe.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje pod točko II. (odločitev o stroških) spremeni tako, da se znesek prisojenih stroškov zniža za 165,24 EUR, to je na znesek 1.170,96 EUR.

V preostalem delu se pritožba zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi.

Vsaka stranka nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

: (1.) Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice, s katerim je zahtevala ugotovitev motenja posesti parc. št. 2144/2 k.o. P.., nadalje zahtevek na odstranitev železnih in plastičnih količkov ter električnega vodnika z zgoraj navedene nepremičnine, zahtevek na prepoved takšnih ali podobnih motitvenih dejanj ter zahtevek za povračilo stroškov postopka (točka I. izreka). Odločilo je še, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti stroške pravdnega postopka v višini 1.336,20 EUR (točka II. izreka).

(2.) Proti sklepu se pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in predlaga, da se pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne v ponovni postopek. Navaja, da je sodišče storilo absolutno bistveno kršitev pravil postopka po 8. točki 339. člena ZPP, saj ni ugodilo dokaznemu predlogu, da se tožnica, ki na obravnavo z dne 21.5.2009 ni pristopila iz zdravstvenih razlogov, zasliši na naslednji obravnavi. S tem ji je bila odvzeta pravica do kontradiktornosti postopka. Sodišče je nadalje nekritično poklonilo vero toženčevim pričam, čeprav je bilo očitno, da so vse priče bile naučene. Sodišče gradi odločitev tudi na pričevanju T.J. ml. s tem, da ne pojasni, zakaj mu ne verjame, da si je 17.4.2006 ogledal travnik in da tam ni videl količkov in napeljane žice. Prav tako sodišče nima zaključka o tem, da je povedal, da je količke opazil šele 21.4.2006. Priča tudi ni trdila, da je toženec gnojil v letu 2007 z mineralnimi gnojili. Tožnica je predložila dokaze o telefonskem razgovoru med T. J. ml. in tožencem, ki dokazujejo, da je tožnica šele 21.4.2007 izvedela in videla, da je toženec posegel v njeno posest. Sodišče napačno zaključuje, da je vnuk tožnice,T. J. ml., prejel priporočeno pošiljko dne 3.7.2006. Tožnica dvomi v verodostojnost poizvednice in dopušča možnost, da jo je toženec pridobil na podlagi svojih znanstev s poštnimi delavci. Ni obrazloženo, na podlagi katerih dokazov je sodišče zaključilo, da je pismo prejel 4.7.2006 vnuk tožnice. V zvezi s tem bi bilo potrebno izvesti dokaz z zaslišanjem tožnice. Njeno zaslišanje bi bilo potrebno tudi v zvezi z okoliščino, ali se iz njene hiše vidi na sporni travnik. Nekatere priče so namreč o tem izpovedale, čeprav niso opisale od kod se vidi in kam, upoštevaje položaj hiše. Zakaj sodišče ni dovolilo soočenja toženca s pričama T. D. in T. J., v sklepu ni pojasnjeno. Enako velja za izpisek o opravljenih telefonskih razgovorih. Ker tožnica ni bila zaslišana, sodišče tudi ni moglo ugotoviti, kdaj je izvedela, da je toženec posegel v njeno posest. Napačni so zaključki sodišča prve stopnje o datumu ogleda travnika in vložitvi tožbe, saj se je vse dogajalo v letu 2007. Tožena stranka je predlagala izvedbo dokaza z ogledom kraja dogodka, pri čemer tožnica temu ni nasprotovala in bi ga bilo zato potrebno izvesti. Stroškovni del odločitve ni obrazložen in ga ni mogoče preizkusiti, odmerjeni stroški pa so previsoki in niso odmerjeni v skladu z veljavno Odvetniško tarifo iz leta 2003. (3.) Tožena stranka je na vloženo pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev. Priglasila je tudi stroške odgovora na pritožbo.

(4.) Pritožba je delno utemeljena.

(5.) Pritožnica zatrjuje, da je sodišče storilo absolutno bistveno kršitev postopka po 8. točki 339. člena ZPP, ko je zavrnilo izvedbo dokaza z zaslišanjem tožnice, ker se pravilno vabljena naroka za glavno obravnavo ni udeležila. Njen pooblaščenec je namreč naknadno predložil zdravniško potrdilo, ki izkazuje, da je z naroka izostala iz upravičenega razloga. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bila pritožnica z odločitvijo sodišča, da njenega izostanka ne šteje za upravičenega in da dokaz z njenim zaslišanjem ne bo izveden, seznanjena že na obravnavi dne 21.5.2009. Po 286.b členu ZPP bi morala zato kršitev, ki jo sedaj uveljavlja v pritožbi, uveljaviti takoj, torej še na obravnavi. Ker ne gre za kršitev, na katero pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 2. odstavkom 286.b člena ZPP) in pritožnica tudi ni navedla, zakaj te kršitve ni mogla uveljaviti pravočasno, je zato pritožbeno sodišče ne more upoštevati.

(6.) Sodišče prve stopnje je dejansko stanje glede vseh pomembnih okoliščin pravilno ugotovilo in za svojo odločitev navedlo jasne in logične razloge, ki jih pritožbeno sodišče v celoti sprejema in se v izogib ponavljanju nanje sklicuje. Pritožbeno sodišče tako ne dvomi v ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bil toženec tisti, ki je imel pred zatrjevanim motilnim dejanjem sporno nepremičnino v posesti, in da je tožnica ne glede na to tudi zamudila rok za vložitev tožbe, saj je že vsaj od 17.4.2006 vedela, da je travnik ograjen z električnim pastirjem. Pritožbeni očitek, da sodišče izpovedi prič ni kritično presojalo, ni utemeljen in pritožbena izvajanja ne vzbujajo dvoma v pravilnost dokazne ocene. Večina prič, ki so izpovedovale, kdaj je toženec živino v letu 2007 pripeljal na sporni travnik in o tem, da je takrat travnik že bil ograjen, je namreč pojasnila, od kod jim je to znano in zakaj se tega spominjajo. D. Ž. je tako povedal, da so vsako leto 15.4. na P. in da je bila leta 2007 živina takrat že na paši. Iz tega je sklepal, da je bila takrat tudi že ograja. J. P., ki ni v sorodstvenem razmerju s strankama, je pojasnil, da se dneva 13.4.2007 spominja zato, ker je bil petek 13. in sta se tožencem o kravah, ki so bile že zunaj, takrat pogovarjala. Travnik je bil ograjen. A. S. se je datuma zapomnil, ker ga je toženec kmalu po tem vprašal, če se spomni datuma, ko so gnali krave s pašnika in je moral v avtu čakati, da so krave prečkale cesto. To je bilo 11.4.2007, ko je šel ob 17.10 iz službe. Klepetal je s toženčevo ženo. M. B. je tožencu pomagal spuščati krave in se tega dneva spomni, ker je naslednji dan ves dan delal (četrtek), v petek pa je imel še nočno službo. Takrat (11.4.2007, sreda) je bila parcela že ograjena. T. V., sicer mati toženca, se je tega spominjala, ker si vse zapisuje na koledar. Ob oceni verodostojnosti prič tudi ni nepomembno, da priče J.P., A. S. in M. B., niso sorodniki tožene stranke in tudi ni drugih okoliščin, ki bi vzbujale dvom v njihove izpovedbe. Poleg tega se njihove izpovedbe tudi skladajo s tem kar je povedal in trdil toženec. Priče, ki jih je predlagala tožnica, razen T. J., ki pa mu sodišče ni sledilo, pa o uporabi sporne parcele in o datumu, kdaj je bila postavljena ograja, niso nič vedele. Vse so izpovedovale le o uživanju s strani tožnice oziroma njenega pokojnega moža, vendar za obdobje pred letom 2007, kar niti ni sporno. Sodišče je namreč ugotovilo, da je bila zadnja košnja s strani tožnice izvedena v juliju 2006. To je jasno izpovedal tudi J.T.(list. št. 54). Tudi po oceni pritožbenega sodišča izpoved J. T., da je šele 21.4.2007 videl ograjo, ne prepriča, saj je v preostalih delih, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, sam s seboj v nasprotju. To je v izpodbijanem sklepu tudi obrazloženo (drugi del 2. odstavka na strani 3). Pri tem iz zapisnikov o zaslišanju te priče izhaja točno to, kar je ugotovilo tudi prvostopno sodišče in sicer, da je toženec travnik pognojil z mineralnimi gnojili, kar izkazuje njegovo posest. Povedal je namreč, da je bila trava precej visoka, ker so se količki (visoki kakšen meter) komaj videli. V nadaljevanju pa je priča obrazložila, da je trava tudi na tej višini aprila lahko tako visoka, toženec namreč gnoji z mineralnimi gnojili. Ker je bilo govora o točno določeni parceli in o travi, ki jo je videl 21.4.2007 na sporni nepremičnini, je jasno, da je z besedami, da je toženec gnojil z mineralnimi gnojili, imel v mislih to parcelo in čas preden je trava sploh zrasla, kar pa vse kaže, da je ugotovitev sodišča, da je imel parcelo v posesti toženec, pravilna.

(7.) Dokazov o telefonskem razgovoru sodišče utemeljeno ni upoštevalo, saj samo dejstvo, da je J. T. klical toženca 21.4., še ne dokazuje, da je pogovor tega dne tekel v smeri, kot to tožnica trdi, sploh pa ne, kdo je imel sporno parcelo v posesti, kdaj je bila ograja dejansko postavljena in tudi ne tega, kdaj je tožnica za postavitev te ograje izvedela.

(8.) Pritožbeno sodišče tudi ne dvomi v ugotovitev sodišča prve stopnje, da je vnuk tožnice, J. T., prejel priporočeno pošiljko, s katero je toženec zahteval, da se preneha s posegi v sporno nepremičnino. Poizvednica je javna listina in velja, da je resnično tisto, kar se v njej potrjuje. Dokazno breme, da temu ni tako, je bilo na strani tožnice, ki pa tega ni dokazala. Poleg tega pa pritožba v tem delu navaja dejstva, ki so nedovoljena pritožbena novota, pri čemer niti ne zatrjuje, zakaj tega ni navajala že v postopku na prvi stopnji (337. člen ZPP). Nedovoljena pritožbena novota je tudi trditev, da je tožničin mož T.J. st. umrl 21.7.2006 s tem, da je potrebno pritožnico tudi opozoriti, da se dokazi izvajajo zato, da se ugotavljajo že pred tem zatrjevana dejstva, ne more pa manjkajočih trditev pritožnica nadomestiti z dokazi in sodišču celo očitati, da je v tem dejstvu (o smrti zakonca) ni vprašalo.

(9.) Ker sodišče prve stopnje svoje odločitve ni oprlo na zaključek, da je tožnica ograjo videla od svoje hiše, so pritožbeni očitki, ki se nanašajo na to, ali se parcela od tožničine hiše vidi ali ne in ali se vidijo količki, nerelevantni. Sodišče je namreč, glede na trditev tožnice, da je bil zadnji pregled travnika izveden 17.4.2007 in predhodno ugotovitev, kdaj je bila ograja postavljena in kako visoka trava je bila takrat, pravilno zaključilo, da je tožnica najkasneje takrat bila seznanjena z njeno postavitvijo in je takrat tudi pričel teči 30 dnevni rok za vložitev tožbe.

(10.) Ker je sodišče vsa potrebna dejstva za odločitev ugotovilo že na podlagi drugih dokazov in upravičeno ni dvomilo v izpovedbo toženca v njenih relevantnih delih, saj jo potrjujejo tudi tudi drugi dokazi, je povsem pravilno kot nepotrebno zavrnilo soočenje med tožencem in pričama T. J. in T. D. Odločitev je v sklepu tudi obrazložena in je možen njen preizkus. Enako velja tudi za ostale dokaze, ki jih sodišče ni upoštevalo oziroma odločitve nanje ni oprlo (izpisek telefonskih klicev).

(11.) Neutemeljen je tudi očitek, da je sodišče delalo zaključke, kot da bi bil tožnik v pravdi T.J. Tožnica ob tem spregleda lastne trditve v tožbi, ko sama pojasnjuje, da jo je s postavitvijo ograje seznanil vnuk J.T. in da tudi iz njegove izpovedbe izhaja, da je slednji za tožnico izvajal tudi košnje in po njenem naročilu opravil pregled sporne parcele, iz česar logično sledi, da je bila z njegovimi ugotovitvami in dejanji seznanjena.

(12.) Res se v obrazložitvi sklepa na strani 3 pojavlja napaka v letnici, ko naj bi prišlo do motenja in vložitve tožbe, vendar pa je iz preostale obrazložitve jasno razvidno, da gre za očitno pisno napako, ki jo je možno kadarkoli odpraviti upoštevaje 328. člen ZPP. V zvezi s tem pritožbeno sodišče zato ne ugotavlja morebitne kršitve določb pravdnega postopka.

(13.) Tožeča stranka v dokaz svojih trditev ni predlagala ogleda na kraju samem, zato v pritožbi ne more uspešno uveljavljati, da sodišče določenih dejstev, ki jih je sicer zatrjevala, ni ugotovilo, ker ogleda ni opravilo. Ogled na kraju samem je namreč predlagala tožena stranka. Ne glede na to, pa vprašanje vidnosti, glede na zaključke sodišča o drugih pravno relevantnih dejstvih ni pomembno, kar je že bilo obrazloženo (točka 9 obrazložitve).

(14.) Pritožbeno sodišče v celoti sprejema tudi pravne zaključke prvostopnega sodišča in ugotavlja, da je bilo glede na ugotovljeno dejansko stanje materialno pravno pravilno uporabljeno. Ker je bil toženec pred očitanim motitvenim dejanjem posestnik sporne nepremičnine in ker tudi tožba ni bila vložena v zakonskem roku 30 dni, je sodišče, upoštevajoč določila Stvarnopravnega zakonika, ki jih povzema v obrazložitvi sodišče prve stopnje, utemeljeno zavrnilo zahtevek.

(15.) Ker glede na obrazloženo pritožbeni razlogi v delu, kjer se nanašajo na odločitev sodišča pod točko I., niso utemeljeni, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP) je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

(16.) Delno pa je utemeljena pritožba glede stroškov postopka (točka II. izreka). Sodišče je toženi stranki za pristop na drugo obravnavo priznalo 300 točk namesto 150 točk (tarifna številka 15/2a v zvezi s tarifno številko 20/2) ter za ugovor zoper začasno odredbo 300 točk namesto 150 točk (tarifna številka 27/2 ODT). V tem delu je zato pritožbeno sodišče odločitev sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je prisojeni znesek stroškov znižalo na znesek 1.170,96 EUR oziroma za znesek 165,24 EUR (3. točka 365. člena ZPP). V preostalem delu, ki se nanaša na stroške postopka, pa je pritožba neutemeljena. Sodišče je stroškovni del obrazložilo tako, da se je pri tem sklicevalo na stroškovnik (B5) iz katerega je razvidno, kaj je sodišče toženi stranki priznalo in kaj ne, kar zadostuje in omogoča pritožbeni preizkus odločitve.

(17) Ker je tožeča stranka s pritožbo uspela le v majhnem delu, ki na stroške ni vplival, do povračila ni upravičena (154. člen v zvezi s 165. členom ZPP). Tožena stranka, ki je vložila odgovor na pritožbo, pa v odgovoru ni navedla nič takega, kar bi pripomoglo k rešitvi zadeve (odgovor ni bil potreben), zato je pritožbeno sodišče odločilo, da stroške, ki so ji s tem nastali, nosi sama.