Jedro

Na podlagi določbe prvega odstavka 96. člena ZKP glede povrnitve stroškov kazenskega postopka, kot je to bilo v predmetnem primeru po odločitvi vrhovnega sodišča, nastane pravno razmerje med državo oziroma sodiščem, ki je vodilo postopek in obtožencem. Obtoženec je tisti, ki je upravičen do povrnitve stroškov postopka in ne njegov zagovornik kot izvajalec brezplačne pravne pomoči. Drugače pa je to urejeno v določbah Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ko je aktivno legitimiran za poplačilo opravljene storitve v postopku BPP izvajalec brezplačne pravne pomoči, torej obtoženčev zagovornik.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev.

Obrazložitev

1. S pritožbeno izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje pod točko I. odločilo, da se obtoženemu B. B. povrnejo nagrada in potrebni izdatki za zagovor po pooblaščenem odvetniku A. A. v znesku 1.197,79 EUR, v presežku pa je zahtevek kot neutemeljen zavrnilo. Pod točko II. je odločilo, da se obtoženemu B. B. povrnejo njegovi potrebni izdatki v skupnem znesku 177,98 EUR ter v presežku zahtevek kot neutemeljen zavrnilo. Pod točko III. pa je odredilo, da zneska iz točk I. in II. izreka izplača Finančno računovodska služba Okrožnega sodišča v Celju iz proračunskih sredstev na fiduciarni račun odvetnika A. A. najkasneje 30. dan po pravnomočnosti sklepa.

2. Zoper sklep se je pravočasno pritožil obtoženčev zagovornik. Uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb kazenskega postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi, zadevo pa vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po proučitvi izpodbijanega sklepa v luči pritožbenih navedb, sodišče druge stopnje pritožniku pritrjuje, da je obremenjen z bistveno kršitvijo določb kazenskega postopka v smislu prvega odstavka 403. člena v zvezi z 11. točko prvega odstavka 371. člena ZKP, saj so zapisani razlogi o odločilnih dejstvih s seboj v nasprotju oziroma jih sodišče prve stopnje sploh ni navedlo.

5. Pod točko 4 obrazložitve izpodbijanega sklepa, kjer naj bi sodišče prve stopnje pojasnilo razloge glede zavrnitve zahtevka obtoženčevega zagovornika za povrnitev nagrade in potrebnih izdatkov za zagovarjanje obtoženca v ponovljenem postopku pred Okrožnim sodiščem v Celju, se je sklicevalo le na okoliščino, da je Okrožno sodišče v Murski Soboti o teh stroških zagovornika odločilo že s sklepom z dne 2. 12. 2020, opr. št. BPP 558/2018-1, s katerim je predlog odvetnika A. A. z dne 7. 9. 2018 zavrnilo. Pri tem pa se sodišče prve stopnje sploh ni opredelilo do dejstva, da je obtoženec v predmetnem kazenskem postopku v celoti uspel z izrednim pravnim sredstvom – zahtevo za varstvo zakonitosti, saj ga je Vrhovno sodišče RS s sodbo z dne 20. 5. 2021, opr. št. I Ips 46459/2015, oprostilo obtožbe zaradi kaznivih dejanj poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in poslovne goljufije v sostorilstvu po prvem dostavku 228. člena v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1. V odločbi o stroških kazenskega postopka je Vrhovno sodišče RS odločilo, da po prvem odstavku 96. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obsojencev ter potrebni izdatki in nagrada njunih zagovornikov obremenjujejo proračun. Sodišče prve stopnje je sicer postopalo pravilno, ko obtožencu ni priznalo stroškov prvega sojenja, saj so bili ti zagovorniku odvetniku A. A. kot izvajalcu brezplačne pravne pomoči že priznani s sklepom Okrožnega sodišča v Celju, Organa za brezplačno pravno pomoč z dne 22. 8. 2019, opr. št. BPP 558/2018-7, o stroških ponovljenega postopka pa bi moralo glede na obtoženčev uspeh, torej oprostilno sodbo, odločati ne glede na okoliščino zavrnitve zagovornikovega zahtevka pred organom za izvajanje brezplačne pravne pomoči, saj za to obstaja neposredna podlaga v stroškovnem delu zgoraj citirane sodbe Vrhovnega sodišča RS. Pri tem je treba upoštevati, da na podlagi določbe prvega odstavka 96. člena ZKP glede povrnitve stroškov kazenskega postopka, kot je to bilo v predmetnem primeru po odločitvi vrhovnega sodišča, nastane pravno razmerje med državo oziroma sodiščem, ki je vodilo postopek in obtožencem. Obtoženec je tisti, ki je upravičen do povrnitve stroškov postopka in ne njegov zagovornik kot izvajalec brezplačne pravne pomoči. Drugače pa je to urejeno v določbah Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ko je aktivno legitimiran za poplačilo opravljene storitve v postopku BPP izvajalec brezplačne pravne pomoči, torej obtoženčev zagovornik. V primeru dvakratnega izplačila stroškov, kar v predmetni zadevi ni primer, pa ima organ za BPP po določbah 46. člena ZBPP možnost vstopiti v zahtevek tožnika, ki ga ta ima do proračuna v kazenski zadevi.

6. Glede na ugotovljeno procesno kršitev, je sodišče druge stopnje ugodilo pritožbi in izpodbijani sklep o stroških postopka v celoti razveljavilo, zadevo pa vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločitev (tretji odstavek 402. člena ZKP). Sodišče prve stopnje bo v ponovljenem postopku moralo upoštevati zgoraj predstavljene ugotovitve sodišča druge stopnje, ki se nanašajo na način priznavanja stroškov kazenskega postopka v primerih, ko obtoženec v kazenskem postopku uspe in pravnomočna odločba o stroških temelji na določbi prvega odstavka 96. člena ZKP. Upoštevalo bo tudi druge pritožbene navedbe obtoženčevega zagovornika in nato ponovno odločilo ter svojo odločitev podkrepilo z povsem jasnimi in skladnimi argumenti.