13. 10. 2005

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 27. septembra 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 135/2003 z dne 11. 3. 2004 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 1577/2001 z dne 6. 11. 2002 in s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. P 872/2000-I z dne 18. 6. 2001 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.V pravdnem postopku je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je pritožnik (v pravdi tožnik) zahteval ugotovitev, da mu pripada lastninska pravica na parc. št. 832/2 in parc. št. 838, vpisanih v vl. št. 55 k. o. V. V. Zavrnilo je tudi zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine, na podlagi katere bi se pritožnik lahko vpisal kot lastnik navedenih parcel. Pritožnik je zoper prvostopenjsko sodbo vložil pritožbo. Višje sodišče je njegovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Pritožnik je nato vložil tudi revizijo, ki jo je Vrhovno sodišče zavrnilo. Odločitev sodišč temelji na ugotovitvi, da pritožnik ni bil dobroverni posestnik spornih parcel, zato ni mogel priposestvovati lastninske pravice na njih.

2.Pritožnik v ustavni pritožbi izraža nestrinjanje z odločitvijo sodišč. Zatrjuje kršitev pravic iz 22. člena, prvega odstavka 23. člena ter prvega odstavka 67. člena Ustave. Meni, da so vsa tri sodišča kršila njegove ustavne pravice glede uveljavljanja lastninske pravice. Podrobno pojasnjuje razloge, ki naj bi utemeljevali, da je bil dobroverni posestnik spornih parcel. Pritožnik je prepričan, da je izkazal pogoje za priposestvovanje lastninske pravice. Po njegovem mnenju izpodbijana odločitev sodišča ni utemeljena oziroma se opira na razloge, ki si med seboj nasprotujejo. Predlaga razveljavitev izpodbijanih sodb in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje.

B.

3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri uporabi prava in ugotovitvi dejanskega stanja. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

4.Pravica do enakega varstva pravic (22. člen Ustave) in pravica do sodnega varstva (prvi odstavek 23. člena Ustave) zagotavljata ustavna procesna jamstva. Kršitve teh jamstev pa ni mogoče utemeljiti z zatrjevanjem, da je odločitev sodišč po vsebini napačna. V obravnavanem primeru so sodišča svoje stališče o nedobroverni posesti spornih parcel izčrpno obrazložila. Dejstvo, da se pritožnik z razlogi sodišč ne strinja, pa ne zadošča za sklep o kršitvi pravic iz 22. člena in prvega odstavka 23. člena Ustave.

5.Z izpodbijano odločitvijo sodišča pritožniku tudi ni bila kršena pravica do zasebne lastnine (33. člen v zvezi s prvim odstavkom 67. člena Ustave). Ustavno sodišče je že večkrat pojasnilo, da očitek o nepravilnosti (zaradi napačne uporabe materialnega prava) izpodbijane sodne odločbe, ki posega v premoženjskopravni položaj pritožnika, sam po sebi ne izkazuje kršitve pravice do zasebne lastnine. Za kršitev te ustavne pravice bi šlo le v primeru, če bi sodišče ob odločanju zavzelo kakšno pravno stališče, ki z vidika te ustavne pravice ni sprejemljivo. Tega pritožnik v ustavni pritožbi ne zatrjuje. Dejstvo, da je odločitev sodišča drugačna od tiste, s katero bi se pritožnik strinjal, pa ne zadošča za sklep o kršitvi pravice iz 33. člena oziroma prvega odstavka 67. člena Ustave.

6.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana mag. Marija Krisper Kramberger in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

dr. Dragica Wedam Lukić