Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
19.1.1999
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe X. L. W., v priporu, ki jo zastopa M. M. P., odvetnik na P. na seji senata dne 19. januarja 1999
s k l e n i l o:
Ustavna pritožba X. L. W. zoper sklep Okrožnega sodišča na Ptuju št. Ks 35/98 z dne 15.12.1998 v zvezi s sklepom št. Kpd 199/98 z dne 12.12.1998 se ne sprejme.
1.Z izpodbijanima sklepoma je bil zoper pritožnico v postopku izročitve tuji državi odrejen pripor iz pripornega razloga begosumnosti po prvi točki drugega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94 - v nadaljevanju: ZKP). V ustavni pritožbi pritožnica zatrjuje, da je bila z izpodbijanimi sodnimi odločitvami kršena določba 20. člena Ustave (odreditev in trajanje pripora) ter pravice iz prve in tretje alinee 29. člena Ustave (pravna jamstva v kazenskem postopku). Navaja, da je sodišče postopek vodilo v angleškem jeziku, saj naj bi odločilo na podlagi kopije faksa v angleškem jeziku. Pripor naj bi bil nezakonit, ker naj ne bi obstajala prošnja tujega pristojnega organa, kot to zahteva določba 525. člena ZKP. Sodišče naj bi odločilo na podlagi prošnje Ministrstva za notranje zadeve.
2.S sklepom z dne 13.12.1998 je preiskovalna sodnica Okrožnega sodišče na Ptuju zoper pritožnico odredila pripor iz pripornega razloga begosumnosti. V obrazložitvi ugotavlja, da je bila pritožnici v skladu z določbo prvega odstavka 525. člena ZKP odvzeta prostost na podlagi prošnje tujega organa - mednarodne tiralice Interpola iz Rima, in da prošnja vsebuje vse podatke, kot jih zahteva zgoraj navedena določba ZKP. Iz mednarodne tiralice izhaja, da je zoper pritožnico pristojno sodišče v T. odredilo pripor zaradi utemeljenega suma, da je storila kazniva dejanja sodelovanja in organiziranja pri ilegalnem prehodu ljudi čez državno mejo, ter da bo njena izročitev zaprošena po diplomatski poti. Obstoj pripornega razloga utemeljuje z okoliščinami, da je pritožnica državljanka Hrvaške in Kitajske, da ima stalno prebivališče na območju Hrvaške, kjer ima tudi družino in kjer ji je omogočeno preživljanje, v Sloveniji pa ima prijavljeno le začasno prebivališče.
3.Izvenobravnavni senat Okrožnega sodišča je s sklepom z dne 15.12.1998 zavrnil pritožbo zoper sklep o odreditvi pripora. V obrazložitvi se senat strinja z zaključki preiskovalne sodnice.
4.Ustavno sodišče je vpogledalo v kazenski spis Okrožnega sodišča na Ptuju št. Kpd 199/98.
5.Po določbi 19. člena Ustave se nikomur ne sme vzeti prostost, razen v primerih in po postopku, ki ga določa zakon. Po določbi prvega odstavka 20. člena Ustave se sme oseba, za katero obstaja utemeljen sum, da je storila kaznivo dejanje, pripreti samo na podlagi odločbe sodišča, kadar je to neogibno potrebno za potek kazenskega postopka ali za varnost ljudi. Pripor je torej mogoče odrediti le ob izpolnjenih pogojih, ki jih določata Ustava in zakon. Po 1. točki drugega odstavka 201. člena ZKP se sme pripor odrediti, če se oseba skriva, če ni mogoče ugotoviti njene istovetnosti ali če so druge okoliščine, ki kažejo na nevarnost, da bi pobegnila.
6.Zoper pritožnico je bil v ekstradicijskem postopku odrejen začasen pripor, ki je urejen v določbah 16. člena Evropske konvencije o izročitvi (Uradni list RS, št. 79/94, MP št. 22/94 - v nadaljevanju: EKI) in 525. člena ZKP. Po določbi prvega odstavka 16. člena EKI lahko v nujnem primeru pristojni organi pogodbenice prosilke zaprosijo za začasen pripor iskane osebe. O zaprosilu morajo pristojni organi zaprošene pogodbenice odločiti v skladu s svojim pravom. Za odreditev začasnega pripora mora torej obstajati prošnja pristojnega tujega organa, v kateri morajo biti po določbi prvega odstavka 525. člena ZKP navedeni podatki za ugotovitev tujčeve istovetnosti, narava in označba kaznivega dejanja, podatki o odločbi in organu, ki je odredil pripor in izjava, da bo izročitev zaprošena po redni poti.
Poleg prošnje tujega organa morajo biti za odreditev pripora izpolnjeni tudi pogoji, ki jih določata Ustava in ZKP v 201. členu.
7.V izpodbijanih sklepih je sodišče ugotovilo, da obstoji ustrezna prošnja tujega organa, iz katere izhaja utemeljen sum, navedlo in obrazložilo pa je tudi konkretne okoliščine na strani pritožnice, iz katerih je sklepalo na obstoj pripornega razloga begosumnosti (točki 2. in 3. obrazložitve tega sklepa).
8.Po določbi prve in tretje alinee 29. člena Ustave mora biti vsakomur, ki je obdolžen kaznivega dejanja, zagotovljena tudi pravica, da ima primeren čas in možnosti za pripravo obrambe, ter da mu je zagotovljeno izvajanje dokazov v njegovo korist.
Pritožnici naj bi bili navedeni pravici kršeni, ker naj bi sodišče postopek vodilo v angleškem jeziku. Ob odločanju o odreditvi pripora je sodišče razpolagalo z originalom mednarodne tiralice, ki je sestavljen v angleškem jeziku, ter z njenim prevodom v slovenski jezik, kar je po oceni Ustavnega sodišča predstavljalo zadostno podlago za odločitev. Pritožnica je bila pred odreditvjo pripora zaslišana ob navzočnosti zagovornika.
Zaslišanje je potekalo v slovenskem jeziku, ker se je pritožnica odpovedala pravici do prevajanja, iz vsebine zapisnika pa je tudi razvidno, da je bila seznanjena z razlogi za odvzem prostosti, torej tudi z vsebino mednarodne tiralice, ki je predstavljala podlago za odvzem prostosti. Kolikor je pritožničine očitke mogoče razumeti kot izražanje dvoma v resničnost vsebine mednarodne tiralice, oziroma v verodostojnost njenega prevoda, pa ima možnost zahtevati prevod omenjene listine po sodnem tolmaču.
9.Ker glede na navedeno pritožnici očitno ni bil kršena pravica do osebne svobode in pravice do obrambe v postopku odločanja o priporu, Ustavno sodišče njene ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.
10.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) v sestavi: predsednica senata dr. Mirjam Škrk ter člana dr. Zvonko Fišer in dr. Miroslava Geč - Korošec.
Predsednica senata:
dr. Mirjam Škrk