Jedro

Glede na 73. člen ZZK-1 zaznamba vrstnega reda ne predstavlja ovire za konkretni vpis zaznambe sklepa o izvršbi in vknjižbe hipoteke, ki začne učinkovati po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba vrstnega reda.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Nasprotna udeleženka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je zemljiškoknjižno sodišče zavrnilo ugovor nasprotne udeleženke zoper sklep Dn 1 z dne 15.5.2012. S slednjim je zemljiškoknjižna sodniška pomočnica na podlagi ustreznega obvestila in sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Novem mestu opr. št. In 1 z dne 29.2.2012 pri uvodoma navedenih nepremičninah, po zemljiškoknjižnih podatkih last nasprotne udeleženke, dovolila zaznambo citiranega sklepa o izvršbi in vknjižbo hipoteke v korist upnika R.V. Zoper sklep se pritožuje nasprotna udeleženka. Navaja, da sodišče vpisa ne bi smelo dovoliti, ker je pri obeh nepremičninah vknjižena zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice. Nihče, niti morebiten kupec na prisilni dražbi v izvršilnem postopku In 1 se ne more vknjižiti kot lastnik, le M.M., ki je pod Dn 2 predlagal vknjižbo lastninske pravice v vrstnem redu zaznambe, torej z učinkom od 30.7.2011. Zaznamba je začela učinkovati pred 5.3.2012, ko je bil začet konkretni zemljiškoknjižni postopek. Tudi sicer je bila prodajna pogodba sklenjena in notarska pogodba overjena in s tem lastninska pravica prenesena na M.M. pred 5.3.3012. Ker tedaj pritožnica ni bila več lastnica, z izvršbo ni mogoče seči na sporni nepremičnini. Zahteva, da sodišče stroške v zvezi s to pritožbo naloži R.V., ker je do stroškov prišlo po njegovi krivdi. Na dan vložitve predloga za izvršbo bi moral vpogledati v zemljiško knjigo in se prepričati o predhodno vpisani zaznambo vrstnega reda. Podrejeno, če bi tudi pritožbeno sodišče štelo, da so vpisi dovoljeni in da učinkujejo pod razveznim pogojem, ki nastopi, če bo zaznamba vrstnega reda upravičena, pa nasprotna udeleženka opozarja, da je v tem primeru izrek sklepa pomanjkljiv. V sklepu bi moralo sodišče navesti, da ta dva vpisa učinkujeta pod opisanim razveznim pogojem.

Pritožba ni utemeljena.

Gre za postopek, ki je začet po uradni dolžnosti. Podatki spisa izkazujejo, da je zemljiškoknjižno sodišče v konkretni zadevi pravilno uporabilo določbe 86. člena in naslednjih Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1), ki se nanašajo na zaznambo izvršbe in vknjižbo hipoteke, saj ju je dovolilo na podlagi ustreznega obvestila in zgoraj citiranega sklepa o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova, ki se nanaša na sporno nepremičnino. Gre za nepremičninsko izvršbo in v takem primeru je prvo izvršilno dejanje zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi (tretji odstavek 45. člena in 170. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju), posledica tega pa je tudi vknjižba hipoteke po uradni dolžnosti. Okoliščine, s katerimi se dovolitvi vpisa v pritožbi protivi nasprotna udeleženka (dolžnica v izvršilnem postopku), predstavljajo ponovitev ugovornih navedb in z njimi ne more uspeti. Sodišče prve stopnje ji je pravilno pojasnilo, da glede na 73. člen ZZK-1 zaznamba vrstnega reda, na katero se sklicuje, ne predstavlja ovire za konkretni vpis, temveč da vsi vpisi, ki začnejo učinkovati po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba vrstnega reda, učinkujejo pogojno - pod razveznim pogojem, ki nastopi, če je dovoljena vknjižba pridobitve lastninske pravice v zaznamovanem vrstnem redu (v vrstnem redu zaznambe), in preneha, če je zaznamba vrstnega reda izbrisana, razen če je bila izbrisana zaradi vknjižbe lastninske pravice v zaznamovanem vrstnem redu. Pritožbeno sodišče dodaja, da bodo v primeru, da bo do vpisa lastninske pravice v zaznamovanem vrstnem redu prišlo, po uradni dolžnosti izbrisani pogojni vpisi, do katerih je prišlo po tem, ko je začela učinkovati zaznamba vrstnega reda (določba petega odstavka 74. člena ZZK-1). Trditev, da pritožnica zaradi sklenitve in overitve pogodbe z M.M. ni več lastnica, je pravno zmotna. Za pravnoposlovno pridobitev lastninske pravice na nepremičninah ne zadostuje pogodba, potreben je še vpis v zemljiško knjigo (49. člen Stvarnopravnega zakonika). Pomembno je zemljiškoknjižno stanje in za vpis zoper pritožnico kot zemljiškoknjižno lastnico ni ovire. Novota, hkrati pa tudi brez pravne podlage je očitek, da bi moral sklep o vpisu vsebovati navedbo, da zaznamba sklepa o izvršbi in vknjižba hipoteke učinkujeta pogojno. Tega zakon ne zahteva. Pritožbeno sodišče je iz navedenih razlogov pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1). Nasprotna udeleženka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka. Kriterij uspeha tu niti ni bistven, v zemljiškoknjižnem postopku se glede vprašanj, ki niso urejena v ZZK-1, uporabljajo splošne določbe Zakona o nepravdnem postopku (drugi odstavek 120. člena ZZK-1). Ta v prvem odstavku 35. člena določa, da vsak udeleženec trpi svoje stroške postopka, razen če zakon določa drugače. Ob odsotnosti specialnih določb morajo udeleženci zemljiškoknjižnih postopkov sami kriti vsak svoje stroške postopka.