Jedro

Verodostojne listine oziroma listine, s katerimi mora upnik v skladu s 1. alinejo 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ izkazati obstoj poslovnega razmerja, se nanašajo na tiste poslovne dogodke, ki se vzpostavijo in zgodijo po volji strank. Račun ne predstavlja verodostojne listine za odškodninsko terjatev, zato na njeni podlagi tudi ni mogoče vzpostaviti domnevane nevarnosti v smislu 1. alineje 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovoru ugodi in se sklep o predhodni odredbi z dne 23.1.2012 razveljavi, predlog za izdajo predhodne odredbe pa zavrne.

II. Razveljavijo se opravljena izvršilna dejanja, s katerimi je bila odrejena: Prepoved naslednjim organizacijam za plačilni promet, pri katerih ima tožena stranka odprt račun, da ne smejo toženi stranki ali komu drugemu po njenem nalogu izplačati iz njenega računa denarnega zneska, za katerega je odrejena ta predhodna odredba, zlasti pa: - banki NLB, d.d., pri kateri ima tožena stranka odprt račun s št. SI56..., - banki Abanka, d.d., pri kateri ima tožena stranka odprt račun s št. SI56..., - banki Banka Koper, d.d., pri kateri ima tožena stranka odprt račun s št. SI56..., - banki UniCredit banka Slovenije, d.d., pri kateri ima tožena stranka odprt račun s št. SI56..., - banki Hypo bank, d.d., pri kateri ima tožena stranka odprt račun s št. SI56....

III. Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki pritožbene stroške 344,40 EUR v 8 dneh.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor tožene stranke zoper sklep o izdani predhodni odredbi. Toženi stranki je še naložilo, da je dolžna tožeči stranki povrniti stroške ugovornega postopka v višini 25,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila tožena stranka, smiselno iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep o predhodni odredbi z dne 23.1.2012 razveljavi in predlog za izdajo predhodne odredbe zavrne. Priglasila je tudi pritožbene stroške. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je ugovor zoper sklep o izdani predhodni odredbi zavrnilo, ker je zaključilo, da sta izpolnjena oba pogoja iz 257. člena ZIZ za izdajo predhodne odredbe. Tožeča stranka je poleg predložitve odločbe domačega sodišča, ki se glasi na denarno terjatev in ki še ni izvršljiva, izkazala obstoj obligacijskega razmerja v smislu 1. alineje 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ, s čimer je izkazana domneva nevarnosti, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.

5. Tožeča stranka je res predložila listine, ki izkazujejo verjetnost obstoja obligacijskega razmerja med strankama. Pravdni stranki sta sklenili pogodbo o dobavi panoramskega hidravličnega dvigala. Vendar pritožba utemeljeno opozarja, da tožeča stranka ne uveljavlja izpolnitvenega zahtevka po navedeni pogodbi, pač pa terja povrnitev škode, ki naj bi ji nastala v posledici odstopa od te pogodbe zaradi neizpolnitve tožene stranke. Pretežni del uveljavljane škode predstavljajo stroški kritnega kupa, manjši del pa pogodbeno kazen zaradi odstopa od pogodbe. Tožeča stranka je za oboje izstavila račun, na podlagi katerih je vložila predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine (račun št. 051621 z dne 1.8.2011 za pogodbeno kazen in račun št. 051844 z dne 14.10.2011 za kritno naročilo).

6. Račun (faktura) je verodostojna listina v smislu drugega odstavka 23. člena ZIZ. ZIZ ne določa vsebine in oblike računa, ker je to ekonomski in ne pravni pojem. Gre za pravni standard, ki ga je treba zapolniti. Slovar Slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) pojem fakture opredeljuje kot pisno sporočilo dolžnega zneska za kupljeno blago ali naročeno storitev. Račun je knjigovodska listina, ki se nanaša na posamično opravljen promet blaga proizvodov ali storitev. Odločilnega pomena je torej zvezanost računa s poslovnim dogodkom, saj se račun izdaja na podlagi pogodbe in v skladu s pogodbo. To pa ne velja za odškodninsko obveznost, ki je posledica škodnega in ne neposredno poslovnega dogodka. Verodostojne listine oziroma listine, s katerimi mora upnik v skladu s 1. alinejo 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ izkazati obstoj poslovnega razmerja, se torej nanašajo na tiste poslovne dogodke, ki se vzpostavijo in zgodijo po volji strank. Račun ne predstavlja verodostojne listine za odškodninsko terjatev, zato na njeni podlagi tudi ni mogoče vzpostaviti domnevane nevarnosti v smislu 1. alineje 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ.

7. Tudi s pogodbami, ki jih je tožeča stranka predložila predlogu za izdajo predhodne odredbe, ni mogoče v smislu 1. alinee 1. točke 1. odstavka 258. čl. ZIZ dokazovati obstoja odškodninske odgovornosti tožene stranke. Četudi je tožeči stranki uspelo na podlagi predloženih računov pridobiti odločbo sodišča, ki še ni izvršljiva (sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine), pa po vsebini ne gre za terjatev, izterjavi katere je v duhu zakona namenjen poenostavljen in skrajšan izvršilni postopek „na podlagi verodostojne listine“. Izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine služi hitri realizaciji sprejetih pogodbenih obveznosti, t.j. plačilu kupljenega blaga in opravljenih storitev, ne pa razreševanju kompleksnejših razmerij, kamor nedvomno sodijo odškodninske terjatve. Izkaz verjetnosti obstoja obligacijskega razmerja je pogoj za domnevo nevarnosti iz prve alinee 1. točke 1. odstavka 258. čl. ZIZ) le v primeru, če tožeča stranka uveljavlja izpolnitveni zahtevek iz tega razmerja, če gre za iz tega razmerja izvirajočo terjatev.

8. Ker torej v obravnavani zadevi ni bil (ni mogel biti) izpolnjen drugi pogoj za izdajo predhodne odredbe, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremenilo tako, da je ugovoru ugodilo in sklep o predhodni odredbi razveljavilo, razveljavilo pa tudi vsa opravljena izvršilna dejanja ter predlog za izdajo predhodne odredbe zavrnilo. O stroških tožene stranke v postopku zavarovanja ni odločalo, ker jih tožena stranka ni priglasila. Zaradi uspeha s pritožbo je toženi stranki odmerilo pritožbene stroške po specificiranem stroškovniku v višini sestave pritožbe po odvetniški tarifi.