Jedro

Predlog za dopustitev revizije, ki ga tožnik vloži zoper ugodilno sodbo, ni dovoljen. Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva sodno varstvo svojih pravic ali pravnih koristi, četudi z revizijo kot izrednim pravnim sredstvom (še prej pa njeno dopustitev s predlogom za dopustitev revizije), mora izkazati pravni interes (drugi odstavek 374. člena ZPP), na njegov obstoj pa mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim upravnim aktom, sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani, Bpp 434/2020 z dne 8. 3. 2022, je toženka tožniku priznala nagrado in potrebne izdatke za izvajanje brezplačne pravne pomoči v višini 30.059,73 EUR (24.639,12 EUR in DDV). Višji zahtevek je zavrnila (I. točka izreka).

2.Tožnik je zoper del izpodbijanega upravnega akta, s katerim je bil njegov zahtevek zavrnjen, vložil tožbo, ki ji je Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) ugodilo, izpodbijani upravni akt v zavrnilnem delu I. točke izreka odpravilo in zadevo v tem delu vrnilo toženki v ponovni postopek.

3.V obrazložitvi je navedlo, da je toženka svojo odločitev pravilno oprla na v času izdaje izpodbijanega upravnega akta veljavni peti odstavek 17. člena Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv), po katerem je bil odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi, saj ta določba ni bila v neskladju z Ustavo. Ne bi pa te določbe smela uporabiti pri odmeri urnine in nadomestila za čas odsotnosti iz pisarne, ker gre za izdatka in ne za odvetniški storitvi. Toženka glede na obstoječa stališča sodne prakse Upravnega sodišča tudi ni ustrezno obrazložila odmere nagrade za pritožbe zoper priporne sklepe.

4.Tožnik (v nadaljevanju predlagatelj) je zoper izpodbijano sodbo vložil predlog za dopustitev revizije, v katerem Vrhovnemu sodišču predlaga, naj dopusti revizijo glede sedmih vprašanj. Šest se jih nanaša na razloge Upravnega sodišča glede zatrjevane protiustavnosti v času izdaje izpodbijanega upravnega akta veljavnega petega odstavka 17. člena ZOdv, eno pa na učinkovitost postopka brezplačne pravne pomoči za priznanje nagrade odvetniku.

5.Predlog ni dovoljen.

6.V tem postopku s predlogom za dopustitev revizije je bistveno, da se predlagatelj, ki je imel v upravnem sporu položaj tožnika, zavzema za dopustitev revizije zoper sodbo, s katero je Upravno sodišče njegovi tožbi v celoti ugodilo, saj je izpodbijani sklep v zavrnilnem delu (torej v edinem delu, v katerem je bilo zanj odločeno neugodno) odpravilo in zadevo vrnilo toženki v ponovni postopek. Povedano drugače, predlagatelj izpodbija sodbo, s katero je glede na njen izrek v celoti uspel.

7.Vrhovno sodišče je v podobnih primerih že večkrat poudarilo, da predlog za dopustitev revizije, ki ga tožnik vloži zoper ugodilno sodbo, ni dovoljen. Pojasnilo je, da mora vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva sodno varstvo svojih pravic ali pravnih koristi, četudi z revizijo kot izrednim pravnim sredstvom (še prej pa njeno dopustitev s predlogom za dopustitev revizije), izkazati pravni interes (drugi odstavek 374. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP), na njegov obstoj pa mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka. Pravni interes izkaže oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi. Pravna korist je neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist. Predlagatelj oziroma revident mora kot verjetno izkazati, da bi ugoditev njegovemu predlogu oziroma reviziji pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči. Revident tako nima pravnega interesa, če se njegov položaj, tudi če z revizijo uspe, ne more izboljšati. Enako velja tudi za predlagatelja, ki nima interesa niti za predlog za dopustitev revizije, če je že iz njega in priloženih aktov razvidno, da si z uspehom v sicer dopuščeni reviziji ne bi mogel izboljšati svojega pravnega položaja.

8.Ker je učinek odločitve, kot je izpodbijana, da upravnega akta, za katerega je predlagatelj v upravnem sporu zatrjeval, da posega v njegove pravice, ni več (peti odstavek 64. člena ZUS-1), si predlagatelj z revizijo ne more izboljšati svojega trenutnega pravnega položaja. Glede na to da se je zadeva - odločanje o odmeri plačila za brezplačno pravno pomoč v delu, v katerem je toženka predlagateljev zahtevek zavrnila - vrnila v stanje, v katerem je bila pred izdajo izpodbijanega upravnega akta, se bo predlagatelj v nadaljnjem, torej ponovnem postopku, lahko soočil z zanj neugodnimi razlogi sodbe Upravnega sodišča, ki se nanašajo na protiustavnost v času izdaje izpodbijanega upravnega akta veljavnega petega odstavka 17. člena ZOdv. Če s svojimi ugovori ne bo uspel, a bo še vedno vztrajal, bo imel možnost zahtevati tudi revizijsko presojo. V posledici sprejete odločitve Vrhovnega sodišča predlagatelj tako ni prikrajšan v pravici do revizijske presoje, pač pa je izvršitev te pravice odložena.

9.Vrhovno sodišče ob tem še dodaja, da se vprašanje, ki se nanaša na splošno (ne)učinkovitost postopkov priznavanja nagrad odvetnikov v zvezi z izvajanjem brezplačne pravne pomoči, tudi sicer ne nanaša na razloge izpodbijane sodbe, niti na neuspešno uporabljena sredstva pospešitve v tem postopku.

10.Glede na navedeno je Vrhovno sodišče predlog za dopustitev revizije zavrglo (377. člen ZPP). Senat Vrhovnega sodišča je odločitev sprejel soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

-------------------------------

1Tak peti odstavek 17. člena ZOdv je veljal in se uporabljal od uveljavitve novele ZOdv-D dne 31. 12. 2014 do uveljavitve novele ZOdv-G dne 26. 10. 2022.

2Primerjaj sklep X DoR 155/2024 z dne 29. 1. 2025 ter sklepa X DoR 30/2024 in X DoR 37/2024 z dne 23. 10. 2024.

3Po prvem odstavku 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) se v upravnem sporu uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, kolikor ta zakon ne določa drugače.

4Vrhovno sodišče se je v sklepih X DoR 155/2024, X DoR 30/2024 in X DoR 37/2024 (6. točka obrazložitve) v tej zvezi sklicevalo še na svoj sklep X DoR 82/2018 z dne 29. 8. 2018 (8. točka obrazložitve).

5Ustavno sodišče je glede zatrjevane protiustavnosti v odločbi U-I-64/24 z dne 25. 9. 2025 sicer že presodilo, da s sporno določbo ni bilo kršeno načelo enakosti iz drugega odstavka 14. člena Ustave, ker položaj odvetnikov, notarjev in sodnih izvedencev z vidika storitev, ki jih lahko izvajajo v okviru brezplačne pravne pomoči, in posledično tudi z vidika plačila za te storitve ni v bistvenem enak.

6Tako tudi sklepi Vrhovnega sodišča X DoR 155/2024, X DoR 30/2024 in X DoR 37/2024 (7. in 8. točka obrazložitve).

7Da predlog za dopustitev revizije glede vprašanja, ki ni povezano z razlogi izpodbijane sodbe, ni dovoljen, je Vrhovno sodišče v svoji sodni praksi že večkrat poudarilo (primerjaj npr. sklepa X DoR 122/2024 z dne 13. 5. 2025 in X DoR 129/2024 z dne 12. 3. 2025).

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 374, 374/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.