Jedro

Pogoj, da napačna informacija predstavlja takšno protipravno ravnanje, ki predstavlja element odškodninske odgovornosti je, da je med ponudnikom in prejemnikom informacije vzpostavljen poseben bližnji odnos. Takšen odnos je podan, ko se prejemnik informacije lahko upravičeno zanese na pravilnost informacije in ko ponudnik informacije ve oziroma bi moral vedeti, da se bo prejemnik zanesel na dano informacijo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, na podlagi katerega bi bila tožena stranka dolžna plačati tožnici 8.345,00 EUR z obrestmi. Tožnici je naložilo, da toženi stranki povrne pravdne stroške.

2. Proti sodbi se pritožuje tožnica, ki uveljavlja vse dovoljene pritožbene razloge in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da iz lokacijske informacije, ki jo je izdala tožena stranka izhaja, da je parc. št. 68/2 k.o. B. p., stavbno zemljišče. Takšna izdana lokacijska informacija je napačna, protispisen pa je zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnica sama prispevala oziroma dosegla spremembo opisa namenske rabe sporne nepremičnine. Zakaj je spremenil prvotno izdano lokacijsko informacijo, je povedal priča T. Ž., ki pa je tudi povedal, da ni bil izsiljevan s strani tožnice. Šlo je vsaj za malomarno ravnanje delavca tožene stranke. Dopis Ministrstva za okolje, prostor in energijo z dne 4.11.2004 je poleg tožnice prejela tudi tožena stranka in ta dopis po presoji pritožbe bremeni toženo in ne tožečo stranko. Tožnica se je zanesla na pravilnost druge lokacijske informacije in bila prepričana, da bo dobila gradbeno dovoljenje, ker ga ni, pa je v posledici napačne informacije utrpela škodo, ki jo vtožuje. Navaja še, da so projektanti ravnali pravilno, ko so zaupali v izdano lokacijsko informacijo pri podpisu izjave o skladnosti načrtov in izpolnjevanju pogojev.

3. Tožena stranka je vložila odgovor na pritožbo in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče v celoti sprejema prvostopno dokazno oceno in v razlogih sodbe utemeljeno pravno presojo. V celoti se zato sklicuje na prvostopne razloge, v katerih je vsebovan tudi pretežni del odgovorov na pritožbene trditve.

6. Vsaka napačna informacija še ne pomeni protipravnega ravnanja. Napačna informacija je lahko pod določenimi pogoji protipravno ravnanje, kot predpostavka odškodninske odgovornosti zaradi napačne informacije. Pogoj, da napačna informacija predstavlja takšno protipravno ravnanje, ki predstavlja element odškodninske odgovornosti je, da je med ponudnikom in prejemnikom informacije vzpostavljen poseben bližnji odnos. Takšen odnos je podan, ko se prejemnik informacije lahko upravičeno zanese na pravilnost informacije in ko ponudnik informacije ve oziroma bi moral vedeti, da se bo prejemnik zanesel na dano informacijo. V konkretnem primeru, ko je ugotovljeno, da je prvotno bila izdana tožnici informacija o tem, da parc. št. 68/2 k.o. B. p. ni zazidljiva, ko je bila o tem obveščena tožnica tudi z dopisom Ministrstva za okolje in prostor, v katerem je bilo tudi pojasnjeno, da mora, če želi graditi, predhodno doseči spremembo namenske rabe zemljišča, ni sprejemljivo tožničino stališče, da se je brez dvoma lahko zanesla na popravljeno oziroma na novo izdano lokacijsko informacijo. Čeprav je v novo izdani lokacijski informaciji zemljišče, del parcele št. 68/2 opredeljen kot stavbišče, preostali del zemljišča pa kot kmetijska raba, bi morala tožnica, preden je pristopila k izdelavi projektne dokumentacije, nedvomno preveriti oziroma dati preveriti, ali so na območju, na katerem je nameravala graditi, dani pogoji za gradnjo objekta, za katerega je naročila izdelavo projektne dokumentacije. To še toliko bolj velja zato, ker iz lokacijske informacije izhaja le možnost zazidljivosti dela parc. št. 68/2, tožnica pa je na podlagi izdelane projektne dokumentacije zaprosila za izdajo gradbenega dovoljenja na parc. št. 68/2 in 995 k.o. B. p., glede katere pa ni podatka o namenski rabi zemljišča v sporni lokacijski informaciji. Pritrditi je torej zaključku prvostopnega sodišča, da se je tožnica sama zavestno spustila v tvegano pridobivanje gradbenega dovoljenja, čeprav bi glede na vse prej navedene okoliščine morala vedeti, da sporni nepremičnini, ne le parc. št. 68/2, temveč tudi parc. št. 995 k.o. B. p., nista v ureditvenem območju. Škoda, ki jo je tožnica utrpela v zvezi z izdelavo projektne dokumentacije in pridobivanjem soglasij ter nakupom lesa, torej ni posledica napačne lokacijske informacije glede zazidljivosti parcele št. 68/2 k.o. B. p., temveč posledica tožničinega tveganega ravnanja, za katerega pa ne more biti odgovorna tožena stranka.

7. Glede na vse spredaj navedeno ni podan noben uveljavljeni pritožbeni razlog in je zato pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo.

8. Izrek o stroških pritožbenega postopka je posledica neuspele pritožbe in dejstva, da tožena stranka z odgovorom na pritožbo ni v ničemer prispevala k rešitvi zadeve na pritožbeni stopnji in tako stroški odgovora na pritožbo niso potrebni stroški.