Jedro

Skladno s petim odstavkom 73. člena ZPP imajo pravdne stranke pravico do posebne pritožbe zoper sklep, s katerim je zavrnjena njihova zahteva za izločitev višjega sodnika. Izpodbijani sklep predsednika Vrhovnega sodišča je prav takšen sklep.

Pritožnici nista substancirali okoliščin, ki bi zbujale dvom v nepristranskost sojenja. Njuni očitki ne sežejo dlje od pavšalnih navedb o domnevno neustreznem ravnanju izločevanega predsednika Višjega sodišča v ... (takrat v. d. predsednika Okrožnega sodišča v ... ). Zato ne utemeljijo sklepanja o njegovem neprimernem odnosu do tožeče stranke. Odločitev v izpodbijanem sklepu o zavrnitvi zahteve za izločitev je zato pravilna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1.Tožeča stranka je v obravnavani zadevi zahtevala izločitev 1.) razpravljajoče sodnice, 2.) predsednika Okrožnega sodišča v ... (ki je pristojen za odločitev o izločitvi sodnice) ter 3) predsednika Višjega sodišča v ... (pristojnega za odločitev o izločitvi predsednika prvostopenjskega sodišča). Za odločitev o zadnji izločitvi je pristojen predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije (drugi odstavek 73. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Ta je s sklepom Su 803/2024 z dne 29. 8. 2024 zavrnil zahtevo tožeče stranke za izločitev predsednika Višjega sodišča v ... , višjega sodnika C. C.

2.Tožeča stranka in stranska intervenientka na strani tožeče stranke sta zoper takšen sklep vložili pravočasno in dovoljeno pritožbo. V njej navajata, da je odločitev predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije napačna in arbitrarna. Oprta naj bi bila na zavajajoči odgovor predsednika Višjega sodišča v ... , višjega sodnika C. C., ki naj bi odražal njegovo pristranskost. V času, ko je bila tožeča stranka še odvetnica, on pa v. d. predsednika Okrožnega sodišča v ... , naj bi jo degradiral pri pridobivanju nujnih podatkov o priporni zadevi v kazenski pisarni. Predsednik naj bi namesto nje zaščitil osebje, ki naj bi ravnalo narobe, zaradi česar naj bi morala podatke in dovolilnico pridobiti pri dežurni preiskovalni sodnici. Njegovo pristranskost naj bi potrjevalo tudi njegovo odločanje o predlogu tožeče stranke za izločitev višjih sodnikov v zadevi A., kjer naj bi tožečo stranko napačno označil kot dolžnico, čeprav naj zoper njo ne bi bil uveden noben stečajni postopek. Očita mu tudi, da je proti njej izkazal pristranskost že v zadevi B., ko ni ugodil njenemu predlogu za izločitev višjih sodnikov.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Skladno s petim odstavkom 73. člena ZPP imajo pravdne stranke pravico do posebne pritožbe zoper sklep, s katerim je zavrnjena njihova zahteva za izločitev višjega sodnika. Izpodbijani sklep predsednika Vrhovnega sodišča je prav takšen sklep.

5.Tožeča stranka je zahtevo za izločitev predsednika višjega sodišča po vsebini oprla na določbo 6. točke 70. člena ZPP, po kateri sodnik ne sme opravljati sodniške funkcije, če so podane druge okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. Obstoj teh okoliščin in utemeljenost dvoma se enako kot v postopku pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP) presojata z uporabo objektivnega in subjektivnega testa. Pri subjektivnem testu gre za ugotavljanje osebnega pristranskega prepričanja odločujočega sodnika (pri čemer se do nasprotnega dokaza domneva, da je sodnik nepristranski). Pri objektivnem testu pa gre za presojo, ali obstajajo na strani sodnika določene okoliščine, ki lahko pri razumnem človeku ustvarijo legitimen dvom o njegovi nepristranskosti.

6.Okoliščina, da predsednik Višjega sodišča v ... v zadevi B. ni ugodil predlogu tožeče stranke za izločitev višjih sodnikov, sama po sebi ne more biti podlaga za presojo, da je dvom v videz njegove nepristranskosti objektivno utemeljen. Izoblikovanje pravnega stališča, potrebnega za sprejem odločitve sodnika v posameznih zadevah, je namreč del izvrševanja sodniške funkcije. Stranka ima za odpravo domnevnih napak in nezakonitosti na voljo z zakonom predvidena (redna in izredna) pravna sredstva oziroma druge procesne institute v okviru istega postopka.

7.Nezadovoljstvo tožeče stranke z vsebino odločitve v predhodnih zadevah tako ne more biti razlog za izločitev sodnika. Ne zadošča namreč vtis, ki si ga ustvari stranka. Dvom o nepristranskosti sodnika mora biti upravičen tudi v objektivnem smislu, vendar teh okoliščin v obravnavanem primeru ni zaznati.

8.Do dokaza o nasprotnem se domneva, da je sodnikova nepristranskost podana. ESČP v okviru subjektivnega testa (med drugim) ugotavlja, ali je iz ravnanja sodnika mogoče sklepati na sovražnost ali nenaklonjenost iz osebnih razlogov. Dejstvo, da je sodnik sprejel za pritožnika neugodne procesne odločitve, samo zase ne nakazuje na pomanjkanje nepristranskosti, četudi se, pravno gledano, morda ni mogoče strinjati s sprejetimi procesnimi odločitvami sodnika. Pomembno je, da sprejete odločitve in njihova utemeljitev ne razkrivajo posebnega odnosa do stranke. Za ovrženje domneve o nepristranskosti morajo tako obstajati močnejši dokazi, kot so očitki o nepravilnostih pri sojenju.

9.Pritožnici nista substancirali okoliščin, ki bi zbujale dvom v nepristranskost sojenja. Njuni očitki ne sežejo dlje od pavšalnih navedb o domnevno neustreznem ravnanju izločevanega predsednika Višjega sodišča v ... (takrat v. d. predsednika Okrožnega sodišča v ... ). Zato ne utemeljijo sklepanja o njegovem neprimernem odnosu do tožeče stranke. Odločitev v izpodbijanem sklepu o zavrnitvi zahteve za izločitev je zato pravilna.

10.Ker Vrhovno sodišče ni ugotovilo zatrjevanih kršitev, niti kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

11.Sklep je bil sprejet soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

---.---

Op. št. (1)Sklep Vrhovnega sodišča Cp 31/2019 z dne 20. 6. 2019, sklep Vrhovnega sodišča Cp 25/2020 z dne 23. 10. 2020, sklep Vrhovnega sodišča Cp 14/2020 z dne 5. 6. 2020.

Op. št. (2)Primerjaj z odločbo Ustavnega sodišča Up-679/06, U-I-20/07 z dne 10. 10. 2007, 47. točka obrazložitve, s sodbama ESČP Sacilor Lormines proti Franciji z dne 9. 11. 2006, 60. točka obrazložitve in Švarc in Kavnik proti Sloveniji z dne 8. 2. 2007, 38. in 39. točka obrazložitve.

Op. št. (3)Prav tam.

Op. št. (4)Tako tudi sklep Vrhovnega sodišča Cpg 7/2018 z dne 28. 8. 2018, sklep Vrhovnega sodišča Cp 48/2019 z dne 28. 11. 2019, sklep Vrhovnega sodišča Cpg 3/2022 z dne 16. 2. 2022.

Op. št. (5)Tako tudi sklep Vrhovnega sodišča Cp 34/2023 z dne 4. 10. 2023.

Op. št. (6)Primerjaj sodbe ESČP v zadevah Hauschildt proti Danski z dne 24. 5. 1989, 47. točka obrazložitve, Kyprianou proti Cipru z dne 15. 12. 2005, 119. točka obrazložitve, Micallef proti Malti z dne 15. 10. 2009, 94. točka obrazložitve.

Op. št. (7)Primerjaj sodbi ESČP v zadevah De Cubber proti Belgiji z dne 26. 10. 1984, 25. točka obrazložitve, Micallef proti Malti, 94. točka obrazložitve.

Op. št. (8)Primerjaj sodbo ESČP v zadevi Khodorkovskiy in Lebedev proti Rusiji (št. 2) z dne 14. 1. 2020, 430. točka obrazložitve.