9. 12. 2009

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Društva za osvoboditev živali in njihove pravice, Ponikva, ki ga zastopa Vladko Began, odvetnik v Šmarju pri Jelšah, na seji 9. decembra 2009

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti šeste alineje prvega odstavka 7. člena in 7.a člena Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 109/04, 115/07, 96/08 in 36/09) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnik izpodbija šesto alinejo prvega odstavka 7. člena Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (v nadaljevanju Uredba), na podlagi katere ministrstvo, pristojno za ohranjanje narave, z dovoljenjem dovoli selektivni in omejeni odvzem živali iz narave zaradi uravnavanja velikosti populacije z okoljem, pod strogo nadzorovanimi pogoji in v omejenem številu, ter 7.a člen Uredbe, na podlagi katerega lahko minister s predpisom določi obseg in druge pogoje selektivnega in omejenega odvzema živali, razen ptic, iz narave. Meni, da sta izpodbijani ureditvi v neskladju z 2. in s 153. členom Ustave, z 9. členom Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (Zakon o ratifikaciji Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah, Uradni list RS, št. 62/04, MP, št. 17/04 – v nadaljevanju MKDIOZ), s 14., s 24. in s 25. členom Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZON), s 26. členom Zakona o zaščiti živali (Uradni list RS, 43/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZZZiv), s 34.a členom Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – ur. p. b. in nasl. – v nadaljevanju ZVO-1) ter s Konvencijo o varstvu prosto živečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov (Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu prosto živečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov, Uradni list RS, št. 55/99, MP, št. 17/99). Glede pravnega interesa se sklicuje na zadevi št. U-I-386/06 in št. U-I-97/07,[1] v katerih naj bi mu Ustavno sodišče že priznalo pravni interes. Ker naj bi se pobudi, ki ju je vložil v navedenih zadevah, nanašali na "bolj ali manj enako tematiko" kot obravnavna pobuda, pobudnik meni, da pravni interes izkazuje tudi za oceno ustavnosti in zakonitosti izpodbijane ureditve. Navaja, da je društvo, ki deluje v javnem interesu, ustanovljeno s ciljem prizadevanja za uveljavljanje pravic živali v Ustavi in v praksi, kar izkazuje s priloženo odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in s statutom društva. Njegov pravni interes naj bi izhajal tudi iz tretjega odstavka 72. člena Ustave ter iz 1., 2. in 42. člena ZZZiv. Meni, da ZZZiv vsem osebam, ki so navedene v teh določbah, podeljuje pravni interes za sodelovanje v vseh pravnih postopkih, ki zadevajo zaščito živali. V zvezi s tem se sklicuje tudi na tretji odstavek 137. člena ZON, ki društvu, ki deluje v javnem interesu, podeljuje pravico zastopati interese ohranjanja narave v vseh upravnih in sodnih postopkih. Navaja, da je kot društvo v javnem interesu glede na določbe ZZZiv dolžno zaščititi tudi vse prostoživeče živali in v zvezi s tem opozarjati na nepravilnosti in nezakonitosti. Obravnavana pobuda naj bi bila tako ena izmed poti za izvršitev teh dolžnosti pobudnika. Ker naj bi bilo življenje, zdravje in dobro počutje živali tudi pobudnikov statutarni interes, naj bi ureditev, ki daje podlago za selektivni odvzem živali iz narave in ki takšen odvzem omogoča tudi za pravno zavarovane ogrožene živalske vrste, neposredno posegala v pobudnikov pravni položaj. Predlaga, naj Ustavno sodišče izpodbijane določbe Uredbe odpravi.

2.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

3.Po ustaljeni ustavnosodni presoji imajo politične stranke, društva, zbornice in združenja pravni interes le za izpodbijanje predpisov, ki neposredno posegajo v njihove pravice, pravne interese ali pravni položaj. Za pobude, ki jih ti subjekti vlagajo v imenu svojih članov ali zaradi njihovih interesov ali ker menijo, da uveljavljajo splošni družbeni interes, njihov pravni interes ni izkazan. Ustavno sodišče je pravni interes za vložitev pobude izjemoma priznalo le tistim združenjem, ki so bila ustanovljena z namenom zagotavljanja pravic in interesov skupine oseb, ki se vanj povezujejo, izpodbijani predpis pa naj bi jim te pravice kratil, ter ekološkim društvom, ki so bila na podlagi zakona, ki ureja varstvo okolja, subjekti varstva okolja.[2] Ustavno sodišče je že v sklepih št. U-I-25/09 z dne 26. 3. 2009 in št. U-I-46/09 z dne 9. 4. 2009[3] pojasnilo, da položaj pobudnika kot društva ni tak.

4.Pobudnik svojega pravnega interesa tudi ne more utemeljiti s sklicevanjem na zadevo št. U-I-386/06. V navedeni zadevi je namreč Ustavno sodišče pobudniku kot društvu v javnem interesu, ki se zavzema za pravice živali, pravni interes za presojo ustavnosti predpisa priznalo zgolj zato, ker mu v nasprotju z MKDIOZ kot zainteresiranemu subjektu ni bilo zagotovljeno sodelovanje v postopku priprave predpisov, ki urejajo varstvo na področju, na katerem deluje. V obravnavani zadevi pa ne gre za tak primer, saj je bilo pobudniku kot zainteresiranemu subjektu v skladu s 34.a členom ZVO-1[4] zagotovljeno sodelovanje v postopku priprave izpodbijanega predpisa. Glede pobudnikove trditve, da Ministrstvo za okolje in prostor v nasprotju z navedeno zakonsko določbo v svetovnem spletu ni objavilo obrazloženega stališča glede pripomb, ki naj bi jih pobudnik podal v postopku priprave izpodbijanega predpisa, pa Ustavno sodišče pripominja, da ta trditev ne drži, saj je pristojno ministrstvo to stališče objavilo na svoji spletni strani.[5] Zgolj pobudnikovo nezadovoljstvo, da v postopku sprejemanja izpodbijanega predpisa niso bile upoštevane vse njegove pripombe, in dejstvo, da se z vsebino sprejete ureditve ne strinja, pa za utemeljitev pravnega interesa ne zadoščata.

5.Pravnega interesa pobudnik ne more utemeljiti niti s sklicevanjem na sklep Ustavnega sodišča št. U-I-97/07, s katerim je Ustavno sodišče zavrglo pobudnikovo pobudo, ker (glede na odločbo tega sodišča št. U-I-386/08) ni več izkazoval pravovarstvene potrebe. Kot je Ustavno sodišče pojasnilo že v sklepih št. U-I-25/09 in št. U-I-46/09, namreč to ne pomeni, da bi Ustavno sodišče pobudniku pravni interes sicer priznalo, temveč pomeni le, da je za zavrženje upoštevalo drugo, močnejšo okoliščino.

6.Pobudnik svoj pravni interes utemeljuje tudi z dolžnostjo zaščititi vse živali pred usmrtitvijo, trpljenjem in poškodbami. Njegov pravni interes naj bi izviral iz statuta društva ter iz ZZZiv in iz ZON, posredno pa tudi iz 72. člena Ustave. Zatrjuje, da izpodbijana ureditev ogroža in neposredno posega v interes društva, da živali živijo, so zdrave in se dobro počutijo. Ustavno sodišče je sklepih št. U-I-25/09 in št. U-I-46/09 že pojasnilo, da je pobudnikovo zavzemanje za pravice živali mogoče povezati le z vsebino njegove dejavnosti, nikakor pa ne s pravicami in s pravnimi interesi pobudnika kot društva. Zato pobudnik s sklicevanjem na svoja stališča v zvezi s tem tudi v obravnavani zadevi ne more izkazati povezanosti z lastnim pravnim položajem, s tem pa tudi ne more utemeljiti pravnega interesa, kot to zahteva drugi odstavek 24. člena ZUstS.[6]

7.Ker pobudnik ni izkazal, da bi izpodbijane določbe neposredno posegale v njegov pravni položaj, je Ustavno sodišče njegovo pobudo zavrglo.

8.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnici in sodniki dr. Mitja Deisinger, mag. Marija Krisper Kramberger, mag. Miroslav Mozetič, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Ciril Ribičič in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

Jože Tratnik Predsednik

Opombe

[1]Glej odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-386/06 z dne 13. 3. 2008 (Uradni list RS, št. 32/08 in OdlUS XVII, 11) in sklep Ustavnega sodišča št. U-I-97/07 z dne 10. 4. 2008, objavljen na spletni strani Ustavnega sodišča <www.us-rs.si>.

[2]Glej sklep Ustavnega sodišča št. U-I-30/95 z dne 21. 12. 1995 (Uradni list RS, št. 3/96 in OdlUS IV, 126).

[3]Objavljena na spletni strani Ustavnega sodišča <www.us-rs.si>.

[4]Člen 34.a ZVO-1, s katerim je zakonodajalec uredil sodelovanje javnosti pri sprejemanju predpisov in na ta način odpravil protiustavnost ZON, ugotovljeno z odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-386/08, je bil uveljavljen z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 70/08 – ZVO-1B).

[5]Stališče Ministrstva za okolje in prostor z dne 7. 11. 2009 je objavljeno na spletni strani tega ministrstva <www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/zakonodaja/okolje/varstvo_okolja/arhiv/zavarovane_prostozivece_zivalske_vrste_stalisce.pdf>.

[6]Primerjaj sklepa št. U-I-25/09 in št. U-I-46/09.