Jedro

Policijski zapisnik ima glede na določbe 224. člena ZPP dokazno moč verodostojne listine. Zato mora toženec za uspeh s svojimi ugovori s stopnjo gotovosti dokazati, da so v policijskem zapisniku navedena dejstva neresnično ugotovljena.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva vrne prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je ugodilo regresnemu zahtevku tožeče stranke in tožencu naložilo v plačilo 898,97 EUR s pripadki ter 590,74 EUR pravdnih stroškov tožeče stranke, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

V pravočasni pritožbi, v kateri navaja, da uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), tožena stranka višjemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, podredno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Meni, da je izpodbijana sodba nepravilna in nezakonita, saj toženec v času prometne nesreče ni bil lastnik zadevnega osebnega vozila, ker ga je že pred tem prodal, izročil ga je v last in posest kupcu R.B. Za prenos lastninske pravice na osebnem avtomobilu se ne zahteva preregistracija, zadostuje veljaven pravni naslov (pogodba) ter akt izročitve v posest. Sodišče je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je zaključilo, da je bila sklenjena prodajna pogodba s pridržkom lastninske pravice. Tak zaključek sodišča je tudi protispisen, saj ni bila sklenjena tovrstna prodajna pogodba, niti to ni bila pogodbena volja. Potrebno je upoštevati tudi 47. člen Zakona o notariatu, ki zahteva posebno obličnost pogodbe s pridržkom lastninske pravice na nepremičninah. Zato je tožbeni zahtevek neutemeljen.

Tožeča stranka je na pritožbo dogovorila. Pritrjuje materialnopravni ugotovitvi prvega sodišča, da je bil toženec v času obravnavane prometne nesreče lastnik vozila, s katerim je bila povzročena škoda. Poudarja, da glede na 41. člen Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (ZOZP) odgovarja za škodo tudi ne glede na lastništvo avtomobila, ker je bil povzročitelj škodnega dogodka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne.

Pritožba je utemeljena.

Utemeljena je pritožbena kritika zmotne uporabe materialnega prava in protispisnosti odločitve. Iz 1. odst. 520. člena Obligacijskega zakonika (OZ) jasno izhaja, da se morata prodajalec in kupec o pridržku lastninske pravice posebej dogovoriti. Da bi toženec sklenil prodajno pogodbo s pridržkom lastninske pravice, nihče ni zatrjeval in tudi iz izvedenih dokazov to ne izhaja. Niti toženec niti nobena od zaslišanih prič niso izpovedovali o posebnem dogovoru, ki bi moral biti sklenjen, da bi bilo moč prodajno pogodbo, katere sklenitev zatrjuje toženec, opredeliti kot prodajo z lastninskim pridržkom.

Ker je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, v obrazložitvi sodbe ni ugotavljalo vseh pravnorelevantnih dejstev. Zato je moralo pritožbeno sodišče skladno z 2. odst. 458. člena ZPP izpodbijano sodbo razveljaviti in vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ponovljenem postopku bo lahko sodišče upoštevalo le do sedaj podano trditveno podlago. Glede na vtoževani znesek gre namreč za spor majhne vrednosti, kjer ne velja določba 2. odst. 362. člena ZPP. Izvesti bo moralo vse že predlagane dokaze, ki se nanašajo na dokazovanje v postopku zatrjevanih dejstev o nastanku materialne škode na vozilu reg. št. LJ ..., last E.S., dne 12.9.2003, katero je izplačala tožeča stranka. Upošteva naj, da tožeča stranka tožbeni zahtevek primarno gradi na trditvah, da je prometno nesrečo z neregistriranim vozilom povzročil toženec. V dokaz teh trditev je predlagala zaslišanje več prič in tudi policijski zapisnik, ki ima, glede na določbe 224. člena ZPP dokazno moč verodostojne listine. Zato mora toženec za uspeh s svojimi ugovori s stopnjo gotovosti dokazati, da so v policijskem zapisniku navedena dejstva neresnično ugotovljena. Pri tem pritožbeno sodišče še opozarja, da je tožena stranka spreminjala navedbe v zvezi s prodajo predmetnega vozila (prim. 1. odgovora na tožbo), kar ni nepomembno pri dokazni oceni, katero bo moralo prvostopenjsko sodišče narediti v ponovljenem postopku, in to skladno z 8. členom ZPP (celotna dokazna ocena). Ker po 41. členu ZOZP tožeči stranki regresno odgovarjata tako povzročitelj škodnega dogodka kot lastnik neregistriranega vozila, pa je tožeča stranka zahtevek temeljila tudi na trditvah, da iz verodostojne listine izhaja, da je bil lastnik neregistriranega vozila toženec. Sodišče prve stopnje naj torej ponovi že izvedene dokaze in zasliši ostale predlagane priče ter pribavi spis sodnika za prekrške. Nato pa v sodbi dokazno oceni vse tiste izvedene dokaze, na katere bo oprlo svojo odločitev, in to celovito kot mu nalaga 8. člen ZPP. Pri tem pa naj upošteva le pravočasno podano trditveno podlago.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 3. odst. 165. člena ZPP.