Jedro

ZNP v postopku za ureditev meje predvideva narok, na katerega sodišče poleg udeležencev povabi tudi izvedenca geodetske stroke. Narok za ureditev meje je torej nujno povezan s stroški sodnega izvedenca geodetske stroke. Če predlagatelj teh stroškov ne založi in je bil pravilno opozorjen na posledice, če stroškov ne bo založil, sodišče postopek ustavi na podlagi domneve o umiku predloga za sodno ureditev meje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Udeleženci krijejo vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se šteje, da sta predlagatelja predlog za sodno določitev meje umaknila. V obrazložitvi je zapisalo, da je postavitev geodeta v tem postopku nujna, vendar predlagatelja zanj nista založila predujma, in to kljub temu, da sta bila opozorjena na posledice neplačila. Svojo odločitev je sodišče prve stopnje oprlo na prvi odstavek 36. člena ZNP.

2. Pritožnika v pravočasni pritožbi (vloženi po odvetniku, priložena pa ji je še laična pritožba) kot bistveno navajata, da bi sodišče lahko mejo določilo na podlagi pravil iz SPZ, pri čemer postavitev geodeta za to ni nujna. Ker sodišče ni izvedlo predlaganih dokazov (ogleda in njunega zaslišanja), je zagrešilo bistveno kršitev postopka. V zvezi s stroški, ki jih je sodišče priznalo drugemu nasprotnemu udeležencu, navajata, da je on tisti, ki jih je povzročil, zato mora kriti najmanj sam svoje stroške. Predlagata razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Prvi nasprotni udeleženec na vročeno pritožbo ni odgovoril. Drugi nasprotni udeleženec je na pritožbo odgovoril in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. ZNP v postopku za ureditev meje predvideva narok, na katerega sodišče poleg udeležencev povabi tudi izvedenca geodetske stroke (134. člen ZNP). Narok za ureditev meje je torej nujno povezan s stroški sodnega izvedenca geodetske stroke. Vsebinski kriteriji za določitev meje, predpisani v SPZ, ne morejo spremeniti pravil postopka za določitve meje, predvidenimi v ZNP, zato so pritožbene navedbe, da je mejo mogoče določiti tudi brez sodelovanja izvedenca geodetske stroke neutemeljene; ne gre namreč za to, da bi geodet določil mejo, temveč zato, da sodno določeno mejo (tj. mejo, ki jo določi sodišče) zriše in postavi mejna znamenja, kar vse je osnova za izvedbo meje v zemljiškem katastru (glej 135. in 138. člen ZNP). Tega strokovnega znanja sodišče samo nima.

6. Prvi odstavek 36. člena ZNP jasno določa, da v primeru, ko sodišče ne more odločiti, ne da bi izvedlo dokaz z izvedencem, pa predlagatelj v roku ne založi predujma za izvedenca, sodišče izda sklep, da se predlog šteje za umaknjen. Pri tem je pomembno, ali je bil predlagatelj opozorjen na to, kaj se bo zgodilo, če predujma za izvedenca ne bo založil, in ali predujma kljub takšnemu opozorilu res ni plačal.1 Sodišče prve stopnje je na obe vprašanji v izpodbijanem sklepu odgovorilo pritrdilno. Ugotovilo je, kdaj je bil predlagatelj pozvan k plačilu predujma in opozorjen na posledice, če tega ne bo storil, dalje, kdaj je potekel rok za plačilo predujma in nazadnje, da do izteka roka predlagatelj predujma ni plačal. Vseh teh ugotovitev pritožnika niti ne izpodbijata. Čim pa je tako, je izpodbijana odločitev o domnevi umika predloga pravilna.

7. ZNP vprašanje povračila stroškov ureja v 35. členu. Pravila, ki jih ta člen vsebuje, so prilagojena posebnostim nepravdnega postopka in so zato drugačna od pravil, ki veljajo v pravdnem postopku, urejenem v ZPP.2 Sodna praksa je ob tem zavzela stališče, da ZNP situacije, ko pride do umika predloga (in njegove stroškovne posledice) ne ureja, zato je, ker gre pri umiku tožbe in umiku predloga za podobni situaciji, na podlagi 37. člena ZNP treba smiselno uporabiti 158. člen ZPP,3 po katerem stroški praviloma bremenijo predlagatelja, ki je predlog umaknil. Do enakega rezultata pripelje razlaga, da je zaključek postopka brez meritorne odločitve naključje, ki se je primerilo predlagatelju (peti odstavek 35. člena ZNP).4 Za tak položaj (tj. ko so stroški nastali v zvezi s postopkom, ki ni prinesel nikakršne pravne posledice) gre tudi tedaj, ko predlagatelj postopek sproži, pa kasneje predlog umakne. Vse, kar je namreč predlagatelj s takšnim ravnanjem storil, je to, da je povzročil stroške postopka. Zakonsko pravilo ZNP v takšnem primeru veleva, da predlagatelj nasprotnemu udeležencu povrne njegove stroške.5 Odločitev sodišča prve stopnje, da morata predlagatelja drugemu nasprotnemu udeležencu povrniti stroške, je torej pravilna ne glede na to, katero od zakonskih podlag sodišče uporabi.

8. Pritožba torej ni utemeljena, prav tako pa niso podani razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je višje sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

9. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi 37. členom ZNP. Pritožnika s pritožbo nista uspela, odgovor drugega udeleženca pa ni pripomogel k odločitvi višjega sodišča, zato krijejo vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

1 Tako tudi VSL v sklepu, št. II Cp 2736/2013 z dne 22. 10. 2013. 2 Sklep VSL v sklepu, št. II Cp 1736/2012 z dne 22. 8. 2012. 3 Primerjaj stališča v odločbah: VSL I Cp 421/2011, VSL I Cp 2105/2010, VSL II Cp 2623/2009, VSL I Cp 4153/2009, VSL I Cp 1813/2009, VSL I Cp 4680/2008, VSC Cp 1905/2006, VSL I Cp 1578/2005 in druge. 4 Sklep Višjega sodišča v Ljubljani, št. I Cp 2105/2010 z dne 25. 8. 2010. 5 Tako VSL v sklepu, št. II Cp 1776/2012 z dne 9. 1. 2013.