Jedro

Delo na višini 1 m (na lestvi), katerega način, hitrost, intenzivnost lahko delujoči sam uravnava, ni nevarna dejavnost.

Izrek

Pritožbi se ugodi in sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je zavrnjen zahtevek za plačilo 29.000- € odškodnine za škodo, ki jo je tožnik utrpel pri delu, ki ga je opravljal za toženca kot izvajalca montaže strehe. Tožeči stranki je naložena obveznost, da toženi stranki povrne 1.361,33 € pravdnih stroškov.

Pritožuje se tožeča stranka. Uveljavlja vse tri, z Zakonom o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge. Predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbenega postopka. Nasprotuje obema ugotovitvama prvostopenjskega sodišča: da delo na lestvi ni nevarna dejavnost in da tožena stranka ni odgovorna za nastalo škodo. Že samo delo na lestvi ocenjuje za nevarno, dodatno pa sklep o nevarni dejavnosti po mnenju tožnika utemeljujejo sledeče ugotovljene okoliščine: da je bil moker in spolzek poleg tal tudi železen profil, na katerega so bile lestve prislonjene; da je pri delu tožnik moral uporabljati obe roki in se ni mogel držati za lestev; da je za odstranitev deske moral uporabiti moč oz. silo. V primeru ugotavljanja toženčeve krivde pa meni, da bi tudi ta morala biti ugotovljena. Ko je tožnik segel po deski, so prislonjene lestve zdrsnile na stran, zaradi česar je tožnik padel in se poškodoval. Če bi toženec uporabljal leseno lestev ali A-lestev, se to verjetno ne bi zgodilo. Če bi bil postavljen oder, do zdrsa ne bi prišlo. Ničesar od tega tožnik ni imel na razpolago. Meni, da sodišče ne razpolaga s strokovnim znanjem, zato bi moralo angažirati sodnega izvedenca iz varstva pri delu, predlaganega s strani tožene stranke. Zgolj izvedenec bi lahko ocenil, ali je bila uporabljena lestev primerna, ali bi jo moral kdo držati. Zgolj izvedenec bi se lahko izrekel, ali je tožnik imel možnost lestev postaviti v ugodnejši položaj. Meni, da je toženec opustil tudi dolžno nadzorstvo nad delom delavcev. Opozarja na določbo 57. čl. Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih. Dokazno breme o brezhibnosti lestev in zavarovanosti je na toženi stranki. Izpoved Ž., da je lestev ostala na svojem mestu, ocenjuje za nepravilno. Če se lestev ne bi spodmaknila, bi tožnik pristal na nogah. Sodišče ni imelo utemeljenega razloga, da ne verjame tožniku in priči B., saj v primeru, da bi lestev ostala prislonjena, tožnik ne bi padel na tak način in se poškodoval. Opozarja, da tožena stranka v odgovoru na tožbo priznava, da se je lestev spodmaknila.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče soglaša s prvostopenjskim, da delo na lestvi v ugotovljenih okoliščinah ni nevarna dejavnost. Po sodni praksi gre za nevarno dejavnost in s tem objektivno odgovornost izvajalca v primeru, ko obstaja velika in nepredvidljiva nevarnost nastanka škode, ki se ji niti pri njenem skrbnem opravljanju ni mogoče izogniti. Delo na višini 1 m, katerega način, hitrost, intenzivnost lahko delujoči sam uravnava, ni nevarna dejavnost. Hoja po lestvi in delo na lestvi ob običajni uporabi in pazljivosti navadno ne privede do padca ali nastanka škode, tudi v ugotovljenih okoliščinah ne.

Odškodninska odgovornost tožene stranke torej obstaja samo v primeru, če so podani vsi elementi civilnega delikta, torej tudi obstoj nedopustnega ravnanja toženca (izvajalca del) in vzročna zveza med njegovim protipravnim ravnanjem in nastalo škodo. Civilni delikt predstavlja tudi kršitev obveznosti izvajalca, da zagotovi varnost in zdravje delavcev pri delu. Poleg zagotovitve ustrezne usposobljenosti in opremljenosti delavcev, je njegova dolžnost tudi preprečevanje nevarnosti pri delu z obveščanjem, organizacijo in kontrolo izvajanja del. Sodišče prve stopnje se je z vprašanjem odškodninske odgovornosti ukvarjalo in odločilno težo dalo dejstvu, da je lestev (na kateri je tožnik stal) imela gumijaste čepe in ni zdrsnila nazaj, kar je nedvomno osnovni pogoj za varno delo na lestvi. Da je lestev zdrsnila vstran, prvostopenjsko sodišče dopušča, vendar razlog za to pripiše tožniku, ki naj bi se premočno nagnil in preveč sunkovito potegnil desko. Meni, da bi se temu lahko izognil s postavitvijo lestve v položaj, v katerem se mu ne bi bilo treba močno nagibati; to je po prepričanju sodišča približno na sredini 2 m deske. Razlog za tožnikovo izgubo ravnotežja in padec sodišče prve stopnje pripisuje tožnikovi nepazljivosti, nerodnosti in nepravilni pripravi na delo, glede na to, da je bil delovni pripomoček (lestev) brezhiben.

Pritrditi je pritožbi, da je sodišče ugotavljalo dejstva, za ugotovitev katerih je potrebno poznavanje pravil stroke, ki sodišču ni znana. Pritožbeno sodišče soglaša, da brez strokovnega znanja iz varstva pri delu ni mogoče zaključiti, da tožena stranka ni kršila svojih dolžnosti pri zagotovitvi ustreznih delovnih pogojev (lestev, vrsta lestve, oder), da je ustrezno organizirala delovni proces (eventuelna pomoč tožniku), da bi se tožnik z namestitvijo lestve na drugem mestu izognil padcu. Za razčiščevanje teh vprašanj je potrebno znanje iz varstva pri delu, zato bi si sodišče moralo pomagati z izvedencem, katerega postavitev je tožena stranka predlagala. Ker je dokazno breme za razbremenitev odškodninske odgovornosti na tožni strani, je njen dokazni predlog po postavitvi izvedenca neutemeljeno zavrnjen (243. čl. ZPP). Zaradi te procesne kršitve zaključkov sodišča prve stopnje ni mogoče preizkusiti in je izpodbijana sodba razveljavljena (354. čl. ZPP).

Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na 3. odstavku 165. čl. ZPP.