Jedro

V postopku vzpostavitve etažne lastnine se praviloma odloča na podlagi stanja spisa in se narok opravi izjemoma, zato tega, zakaj naroka ni opravilo, sodišče ni dolžno posebej pojasnjevati v obrazložitvi sklepa.

Zgolj zatrjevana posest ne utemeljuje sklepa o priposestvovanju posameznega dela stavbe, saj mora biti posest lastniška (drugi odstavek 20. člena ZVEtL-1). Ker predlagateljica nima pravnega naslova, s katerim bi dokazala lastništvo spornega dela (ID znak X-939-12), je nepotrebno zasliševanje udeležencev zgolj glede izvrševanja posesti.

V postopku za vzpostavitev etažne lastnine sodišče o predhodnih vprašanjih zaradi morebitnih spornih dejstev odloča po zakonskih domnevah oziroma po verjetnejši pravici (24. člen ZVEtL-1).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na stavbi z ID znakom X-939, ki je povezana s parcelo številka 1062/29 k.o. X, na naslovu ..., L., ugotovilo obstoj etažne lastnine (točka I izreka). Ugotovilo je, da je kot pripadajoče zemljišče k stavbi iz prejšnje točke v obsegu zemljišča pod stavbo že določena in v zemljiško knjigo vpisana kot splošni skupni del stavbe parcela št. 1062/29 (točka II izreka), kot splošni skupni del stavbe pa je v zemljiški knjigi vpisana tudi parcela št. 1062/30 (točka III izreka). Ugotovilo je tudi, da ima stavba tudi splošne skupne dele stavbe z ID znakom X-939 (SSD), ki služijo vsem posameznim delom stavbe na naslovu ...: del stavbe z ID znakom X-939-6 in del stavbe z ID znakom X-939-13 (točka IV izreka). Na splošnih skupnih delih stavbe z ID znakom X-939 iz točke II, III in IV izreka je ugotovilo idealne deleže solastnine v korist vsakokratnih lastnikov posameznih delov stavbe (točka V izreka). V točki VI izreka je ugotovilo, da sta posebna skupna dela stavbe z ID znakom X-939 (PSD): - del stavbe z ID znakom X-939-12, in pri tem delu ugotovilo lastninsko pravico v korist vsakokratnih etažnih lastnikov posameznega dela stavbe z ID znakom X-939-1 z deležem do 596/1340 in X-939-4 z deležem do 744/1340, - del stavbe z ID znakom X-939-14 in pri tem delu ugotovilo lastninsko pravico v korist vsakokratnih etažnih lastnikov posameznega dela stavbe z ID znakom X-939-3 z deležem do 715/1303 in X-939-5 z deležem do 588/1303. Poleg zemljiškoknjižno že vpisanih je ugotovilo še dodatne posamezne dele stavbe (z ID znakom X-939-7, X-939-8, X-939-9, X-939-10 in X-939-11) in pri teh delih lastninsko pravico v korist in na ime oseb, navedenih v točki VII izreka. V točki VIII izreka je odločilo, da se ohranijo vse izvedene pravice oziroma vsa bremena, ustanovljena pri že vpisanih posameznih delih stavbe v vrstnem redu bodisi pred bodisi po vpisu zaznambe tega postopka in da se s sklepom vanje ne posega. Nazadnje je še odločilo, da se ta sklep v zemljiški knjigi pri stavbi z ID znakom X-939 in vseh njenih posameznih delih ter zemljišču pod stavbo izvede po uradni dolžnosti v vrstnem redu zaznambe postopka vzpostavitve etažne lastnine opr. št. II N 642/2018, ID zaznambe ..., z učinkom od dne 7.11.2018 11:05:26 (točka IX izreka).

2. Zoper točke IV, V, VI in VII izreka sklepa se pritožuje predlagateljica iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da se kot splošni skupni del stavbe X-939 določi tudi del stavbe z ID znakom X-939-14, da se v točki V posledično spremeni solastniške deleže na splošnih skupnih delih, da se točka VI izreka v celoti razveljavi in da se v točki VII izreka ugotovi, da je predlagateljica izključna lastnica posameznega dela stavbe z ID znakom X-939-12. Podredno naj pritožbeno sodišče sklep v vseh navedenih točkah razveljavi in zadevo vrne v tem delu sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da sodišče prve stopnje ni obrazložilo, zakaj je odločalo brez naroka in brez zaslišanja strank na njem ter zakaj ni izvedlo ogleda na kraju samem. Sklepa se zato ne da preizkusiti. Gre za bistveno kršitev določb nepravdnega in subsidiarno tudi pravdnega postopka. Na podlagi ogleda bi ugotovilo, da je glavni vodovodni ventil za celotno stavbo pod stopniščem, dostop do vodovodnih ventilov za stanovanji 1 in 4 ter 3 in 5 pa mogoč tudi v sedanjem stanju, a je nepotreben, kajti v primeru okvare se zapre ali glavni ventil za celotno stavbo ali ventili pri posameznih odjemnih mestih v posameznih stanovanjih. Sodišče bi se tudi prepričalo, da je del stavbe z ID znakom X-939-14 dejansko skupni prostor, torej SSD, da se kot tak dejansko uporablja in ne da je PSD le za dva posamezna dela, kot je sklenilo. V predlogu je podala takšno navedbo, tej navedbi pa nihče ni pisno ugovarjal. Sodišče bi se tudi prepričalo, da gre v stavbi za 4 skoraj enako velika stanovanja, ki jim pripadajo enako velike pritikline, kleti in shrambe. Zaradi malomarnosti predlastnikov predlagateljice in udeleženke P. v njunih pogodbah po SZ niso bile vpisane površine posameznih prostorov odkupljenih stanovanj, zato pa medsebojni sporazum z dne 11.6.1998, na katerega se opira obrazložitev izpodbijanega sklepa, jasno določa, da vsakemu stanovanju pripada 1 klet in 1 drvarnica. Iz točkovalnega zapisnika z dne 10.11.1983, narejenega še v času najemnega razmerja, je razvidno, da stanovanju, ki sedaj predstavlja del stavbe z ID znakom X-939-1, pripada tudi prostor z ID znakom X-939-12, pa naj je imenovan drvarnica, shramba ali mala delavnica. Predlagateljica ima dejansko v lastniški posesti prav takšne površine, kot ostali trije etažni lastniki v navedeni stavbi (20 m2). Vsi imajo tudi enako pravno podlago, pogodbe po SZ. Sodišče je spregledalo pisno navedbo nasprotne udeleženke S. in njeni vlogi priložene skice, v kateri imenovana predlagateljici priznava lastnino na delu dela stavbe z ID znakom X-939-12. Razlogi so zato v nasprotju z listinami v spisu. Ta prostor je od nekdaj enoten prostor in ne more imeti različnega lastninskega režima. Predlagateljica je navedeni prostor imela v lastniški posesti od leta 1991 dalje in je na njem že zdavnaj priposestvovala lastninsko pravico. Gre za pravno zmotno uporabo 24. člena Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-11). Ni tudi razumljivo, zakaj na delu stavbe ID X-939-12 nima solastninske pravice tudi vsakokratni lastnik dela stavbe z ID znakom X-939-2. O tem v razlogih sklepa ni besede. Del stavbe z ID znakom X-939-2 predstavlja garažo, ki jo uporablja lastnik dela stavbe z ID znakom X-939-1. Sprašuje se tudi, zakaj sodišče ni na delu ID znak X-939-14 določilo deleža tudi za del stavbe z ID znakom X-939-2. 3. Na pritožbo sta odgovorili druga in tretja nasprotna udeleženka in predlagali zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V skladu z določbo 1. odstavka 29. člena ZVEtL-1 sodišče opravi narok le, kadar je po njegovem mnenju to smotrno. Udeleženca pa lahko zasliši zunaj naroka, če se mu zdi to potrebno za razjasnitev posameznih vprašanj ali pridobitev izjave o posameznem predlogu udeleženca (3. odst. 29. člena ZVEtL-1). V postopku vzpostavitve etažne lastnine se torej praviloma odloča na podlagi stanja spisa in se narok opravi izjemoma, zato tega, zakaj naroka ni opravilo, sodišče ni dolžno posebej pojasnjevati v obrazložitvi sklepa. Zgolj zatrjevana posest ne utemeljuje sklepa o priposestvovanju posameznega dela stavbe, saj mora biti posest lastniška, kot to določa 2. odst. 20. člena ZVEtL-1. Ker predlagateljica po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje (kar bo obrazloženo še kasneje) nima pravnega naslova, s katerim bi dokazala lastništvo spornega dela (ID znak X-939-12), je nepotrebno zasliševanje udeležencev zgolj glede izvrševanja posesti. Zatrjevana bistvena kršitev določb postopka zaradi neoprave naroka in neizvedbe zaslišanja udeležencev postopka tako ni podana. Prav tako ni podana kršitev določb postopka zaradi neizvedbe ogleda na kraju samem. V obravnavanem primeru je ogled situacije na kraju samem in meritve po sklepu sodišča opravil izvedenec geodetske stroke, zato ni bilo potrebe, da bi ogled opravilo še sodišče samo. Izvedenec je ugotovil, da se v delu stavbe ID znak X-939-12 (v nadaljevanju: del št. 12) nahajajo dimniška vratca in vodni ventil za dela stavbe št. 1 in 4. Podobno se nahajajo dimniška vratca in vodni ventil za dela stavbe št. 3 in 5 v delu stavbe št. X-939-14 (v nadaljevanju: del št. 14). Glavni vodni ventil pa se nahaja v 1. etaži pod stopnicami v delu stavbe št. 6. Predlagateljica v pritožbi ne nasprotuje tem ugotovitvam izvedenca (tudi v postopku na prvi stopnji zoper mnenje ni podala pripomb), meni pa, da je dostop do obeh vodnih ventilov (razen do glavnega) nepotreben, ker naj bi se v primeru okvare lahko zaprl glavni ventil za celotno stavbo ali ventili pri posameznih odjemnih mestih v posameznih stanovanjih. Pritožbeno sodišče meni, da je pomembno zgolj dejstvo, da ta dva vodna ventila obstajata in služita svojemu namenu (čemur predlagateljica v postopku na prvi stopnji ni nasprotovala), ne pa dejstvo, na kakšen način bi se lahko še rešilo zaprtje vode. V teh dveh delih (št. 12 in 14) pa se nahajajo tudi dimniška vratca, ki služijo le določenim delom stavbe. Zato ni utemeljen predlog predlagateljice, da bi del št. 14 moral biti splošni skupni del stavbe. Zakaj tako meni, pa predlagateljica ni pojasnila niti v predlogu za vzpostavitev etažne lastnine.

6. V skladu z določilom 19. člena ZVEtL-1 je pridobitelj posameznega dela oseba, ki s pravnim naslovom izkazuje pravni temelj pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavbe.

7. Ne drži trditev, da je druga nasprotna udeleženka predlagateljici priznala lastninsko pravico na delu št. 12. V ugovoru na predlog je namreč navedla, da je zaradi samovoljnega in nezakonitega posega predlagateljice ostala brez prostega dostopa do glavnega ventila in dimniških vrat za njeno stanovanje, ki se nahaja v levem delu stavbe. Sodišče prve stopnje je v točki 9 obrazložitve pravilno ugotovilo, da je iz vseh ostalih pisanj, ki so jih predložili nasprotni udeleženci, razbrati nestrinjanje z onemogočenim dostopom do dela št. 12 in uzurpacijo le-tega s strani predlagateljice. Ugotovilo je tudi, da iz Medsebojnega sporazuma z dne 11.6.1998 jasno izhaja, da se kot skupni prostori hiše štejejo „pralnica, stopnišča in hodniki, odnosno dostopi do stanovanjskih in skupnih prostorov, kot dimnih in vodovodnih napeljav“. Iz tega sporazuma ni razvidno, da bi predlagateljici pripadal ravno del s št. 12, pa čeprav je v njem navedba, da vsakemu stanovanju pripada 1 klet in 1 drvarnica. Tudi iz točkovalnega zapisnika ni razvidno, da predlagateljici pripada ravno del s št. 12, ki po svojem namenu služi dvema posameznima deloma stavbe. V postopku za vzpostavitev etažne lastnine sodišče o predhodnih vprašanjih zaradi morebitnih spornih dejstev odloča po zakonskih domnevah oziroma po verjetnejši pravici (24. člen ZVEtL-1). Udeleženci in druge osebe pa lahko po vzpostavitvi etažne lastnine svoje pravice na skupnih in posameznih delih uveljavljajo v pravdi oziroma v drugih postopkih, pri čemer odločitev sodišča v postopku za vzpostavitev etažne lastnine ni ovira za ponovno odločanje o spornem vprašanju (1. odst. 35. člena ZVEtL-1).

8. Predlagateljica v pritožbi ne pojasni, zakaj meni, da del stavbe št. 14 služi tudi delu št. 2 oziroma da je to dejansko splošni skupni del, ki bi služil celotni stavbi. V tej smeri predlagateljica v postopku na prvi stopnji tudi ni podala pripomb zoper izvedensko mnenje. Enako ni podrobneje pojasnjena navedba, zakaj bi na delu št. 12 solastninsko pravico imel vsakokratni lastnik dela št. 2. Zato nanjo ni mogoče odgovoriti. Zgolj dejstvo, da lastnik dela stavbe z ID znakom X-939-1 (predlagateljica) uporablja tudi garažo (del stavbe z ID znakom X-939-2), še ne utemeljuje zaključka, kot ga naredi pritožba.

9. Glede na navedeno in ker ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo predlagateljice zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP2 v zvezi z 37. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP3 in 3. členom ZVEtL-1).

1 Ur. l. RS, št. 34/2017 2 Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami 3 Ur. l. SRS, št. 30/1986 s spremembami