Jedro

Sestavni del javnega poziva so tudi obrazci za vloge upravičencev. Iz obrazca 2 (prijavni list za odpravo posledic škode na zalogah) je razvidno, da so sestavni del obrazcev tudi zahtevane priloge, tudi potrdilo zapriseženega sodnega cenilca ali pooblaščenega cenilca Slovenskega inštituta za revizijo o pošteni tržni vrednosti obsega zalog pred nesrečo in vrednosti po nesreči.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, kot prvostopenjski upravni organ, je s sklepom, št. 844-1/2013/118 z dne 30. 10. 2013 odločil, da se zahteva podjetja A.A. s.p., za dodelitev sredstev za odpravo škode na zalogah, zavrže. Odločil je tudi, da stroški v tem postopku niso nastali. Odločitev izpodbijanega sklepa temelji na ugotovitvi, da je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo v skladu z določbo drugega odstavka 44.g člena Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (v nadaljevanju ZOPNN) dne 8. 5. 2013, z obvestilom podjetjem, s 30 dnevnim rokom za predložitev vlog na podlagi sklepa Vlade, št. 84400-4/2013/5 z dne 25. 4. 2013 in 84400-4/2013/7 z dne 29. 4. 2013 ter Programa odprave posledic škode v gospodarstvu po poplavah v Sloveniji, v novembru 2012, pričelo z drugo fazo aktivnosti za povrnitev škode gospodarskim subjektom, ki so utrpeli škodo v lanskoletni naravni nesreči. Druga faza je nadaljevanje prvega ukrepa za vložitev odprave posledic gospodarske škode v obliki sheme „de minimis“, ki ga je kot javni poziv za pomoč podjetjem, ki so utrpela škodo kot posledico poplav v novembru 2012, izvajal Slovenski podjetniški sklad.

2. Podjetje A.A. s.p. je na podlagi obvestila z dne 8. 5. 2013, ki ga je prejelo 4. 6. 2013, dne 27. 6. 2013 podalo vlogo, s katero je uveljavljalo škodo na zalogah v višini 3.905,16 EUR. Podjetje priložilo le prijavni list za odpravo posledic škode na zalogah (obrazec 2) in izjavo odgovorne osebe. Ker je bila vloga nepopolna, je bila stranka pozvana, da jo dopolni, saj bi podjetje moralo predložiti še podatke o nabavni ali lastni ceni zalog potrjene s strani računovodje ali računovodskega podjetja, dokazila o spremenjeni nabavni ceni zaradi tržnih razmer (cenike, ponudbe ali račune) in potrdilo zapriseženega sodnega cenilca o pošteni tržni vrednosti obsega zalog pred nesrečo in vrednosti po nesreči. 3. Podjetje je dopolnitev poslalo v roku, vendar ni predložilo potrdila zapriseženega sodnega cenilca o pošteni tržni vrednosti obsega zalog pred nesrečo in vrednosti po nesreči. Predložilo je potrdilo sodnega cenilca za gradbeništvo B.B., ki ni ustrezno, saj ne vsebuje vrednosti nastale škode na zalogah. Cenilec poleg tega izraža nestrinjanje z novembrskimi cenami cvetja. Podjetje ni predložilo dokazil o spremenjeni nabavni ceni zaradi tržnih razmer. Glede na navedeno, pomanjkljivosti iz vloge niso bile odpravljene. Ker podjetje ni ustrezno dopolnilo vloge, jo je bilo treba v skladu z določbo drugega odstavka 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) zavreči. 4. Tožnik v tožbi navaja, da dokazil o spremembi nabavne cene zaradi tržnih razmer ni predložil zato, ker se nabavna vrednost ni spreminjala. Uveljavljal je škodo po nabavnih cenah in v obrazec vpisoval vrednosti iz računov. Ni bilo nobene spremembe nabavne vrednosti in zato dokazil v tej smeri se ne more predložiti. Prav tako oporeka ugotovitvi tožene stranke, ki se nanaša na priloženo cenilno mnenje. Tožeča stranka namreč ne more popravljati, narekovati, dopolnjevati ali kaj podobnega cenilnega mnenja. Tožnik je cenilno mnenje pridobil in da predložil. Kaj v cenilnem mnenju piše, ali je prepričljivo, ali ne, ali ga je treba dopolniti ali ne, pa mora presoditi tožena stranka in zaradi tega vloge ni mogoče zavreči zgolj zato, ker tožena stranka oceni cenilno mnenje ni popolno, ampak le tedaj če ga tožeča stranka sploh ne bi predložila. Na podlagi navedenega zahteva, da sodišče izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek.

5. Tožena stranka je sodišču poslala odgovor, v katerem je pojasnila, da so morali vsi upravičenci predložiti dokazila, saj je morala biti škoda dokazana z ustreznimi listinami, ki jih je moral priskrbeti in predložiti oškodovanec. V skladu s četrtim in petim odstavkom 43. člena Uredbe o metodologiji za ocenjevanje škode (Uredbe), se škoda na zalogah materiala nedokončane proizvodnje proizvodov in trgovskega blaga oceni na podlagi predloženih računovodskih listin, ki dokazujejo njihov obstoj ob nesreči. Škoda na zalogah materiala in trgovskega blaga se določi na podlagi razlike med nabavno vrednostjo in dejansko vrednostjo po nesrečo, z upoštevanjem zmanjšanja ali povečanja vrednosti teh zalog ob nesreči, zaradi spremembe tržnih cen. Škoda na zalogah nedokončane proizvodnje in proizvodov, pa se določi na podlagi razlike med lastno ceno in dejansko vrednostjo po nesreči, z upoštevanjem zmanjšanja ali povečanja ob nesreči, zaradi spremembe tržnih cen.

6. Ob pregledu vlog je bilo ugotovljeno, da je tožnikova vloga nepopolna, saj je predložil zgolj prijavni list (obrazec 2) za odpravo posledic škode na zalogah in izjavo odgovorne osebe, zato je bil 2. 7. 2013 pozvan k dopolnitvi vloge. V obvestilu je bil opozorjen, katere listine mora predložiti. Dne 26. 7. 2013 je tožnik poslal dopolnitev vloge, ki je bila še vedno nepopolna. Manjkalo je potrdilo zapriseženega sodnega cenilca o pošteni tržni vrednosti obsega zalog pred nesrečo in vrednost po nesreči ter dokazil o spremenjeni nabavni ceni zaradi tržnih razmer. Priloženo je bilo mnenje sodnega cenilca za gradbeništvo B.B., ki ne navaja nikakršnih vrednosti o nastali škodi na zalogah. Stranki je bilo v obvestilu z dne 4. 6. 2013 pojasnjeno, da mora predložiti potrdilo zapriseženega sodnega cenilca o pošteni tržni vrednosti obsega pred nesrečo in vrednosti po nesreči in naloženo, da predloži izvedeniško mnenje o navedenem dejstvu in ne o kateremkoli drugem dejstvu. Izvedeniškega mnenja o odločilnem dejstvu ni predložila in zato o zadevi ni bilo mogoče odločati po vsebini. Prav tako tožnik ni predložil zahtevanega potrdila o spremenjeni nabavni ceni zaradi tržnih razmer, na kar je bila dvakrat opozorjen. Tožena stranka je vlogo iz navedenega razloga zavrgla v skladu z drugim odstavkom 67. člena ZUP.

7. Tožena stranka nadalje ugotavlja tudi, da je bil njen sklep tožeči stranki vročen 18. 11. 2013, tožbo pa je vložila pri Upravnem sodišču 20. 12. 2013, pri čemer je zamudila 30 dnevni rok za sprožitev upravnega spora, zato predlaga, da sodišče tožbo zavrže s sklepom. V nasprotnem primeru, če tožbe ne bo zavrglo, pa predlaga, da se tožba zavrne in da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

K I. točki izreka:

8. Tožba ni utemeljena.

9. V obravnavani zadevi je sporna odločitev tožene stranke, ki je tožnikovo vlogo za dodelitev sredstev za odpravo škode na zalogah, na podlagi Javnega poziva za pomoč podjetjem, ki so utrpela škodo, kot posledico poplav v novembru 2012 (Uradni list RS, št. 87/2012), na podlagi določbe 67. člena ZUP, kot nepopolno zavrgla.

10. Sodišče ugotavlja, da v zadevi ni sporno, da je tožena stranka tožnika z Obvestilom upravičencem za predložitev dokazil o nastali škode z dne 8. 5. 2014, ki je bil tožniku vročen 18. 5. 2013, pozvala (v okviru izvedbe drugega ukrepa za odpravo posledic škode v gospodarstvu) k predložitvi dokazil po posameznih vrstah škode in da je bil tožniku drugi poziv za odpravo pomanjkljivosti (Obvestilo o dopolnitvi vloge) z dne 2. 7. 2013, vročen 15. 7. 2014. Med strankama ni sporno niti, da je tožnik sledil pozivom za dopolnitev svoje vloge, sporno pa je, ali je vlogo dopolnil tako, da je bila popolna in tako sposobna za vsebinsko obravnavanje, kot je bilo določeno v 9. točki Javnega poziva.

11. Sodišče v nadaljevanju ugotavlja, da je določbe Javnega poziva temeljijo tudi na določbah Uredbe o metodologiji za ocenjevanje škode (v nadaljevanju Uredba), ki med drugim v določbi 43. člena določa način ocenitve škode na zalogah. Tako peti odstavek Uredbe določa, da se škoda na zalogah materiala in trgovskega blaga določi na podlagi razlike med nabavno vrednostjo in dejansko vrednostjo po nesreči z upoštevanjem zmanjšanja ali povečanja vrednosti teh zalog ob nesreči zaradi sprememb tržnih cen. Škoda na zalogah nedokončane proizvodnje in proizvodov pa se določi na podlagi razlike med lastno ceno in dejansko vrednostjo po nesreči z upoštevanjem zmanjšanja ali povečanja ob nesreči zaradi sprememb tržnih cen. Nadalje sodišče ugotavlja, da so sestavni del Javnega poziva tudi obrazci za vloge upravičencev. Iz obrazca 2 (prijavni list za odpravo posledic škode na zalogah) je razvidno, da so sestavni del obrazcev tudi zahtevane priloge, tudi potrdilo zapriseženega sodnega cenilca ali pooblaščenega cenilca Slovenskega inštituta za revizijo o pošteni tržni vrednosti obsega zalog pred nesrečo in vrednosti po nesreči. 12. Po presoji sodišča se lahko samo vloga, ki izpolnjuje zgornje zahteve, šteje za popolno vlogo, in kot taka omogoča vsebinsko presojo (9. točka Javnega poziva), zato je v obravnavani zadevi treba odgovoriti na vprašanje, ali je tožnikova vloga, ki jo je skladno z določbo 11. točke Javnega poziva tožena stranka dopolnjevala, bila nepopolna tudi po dopolnitvi. Tožnik, kar med strankama ni sporno, je vlogo dopolnil v določenem roku, vendar je tudi po presoji sodišča ni dopolnil z zahtevano dokumentacijo. Iz navedenega razloga, je po presoji sodišča, ki meni, da se v postopkih kot je obravnavani, ZUP uporablja samo subsidiarno, tožena stranka pravilno štela, da tožnik vloge ni dopolnil in jo je zato, tako kot določa 11. točka Javnega poziva tudi pravilno zavrgla.

13. Ker je sodišče presodilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je po ugotovitvi, da je bila tožna vložena pravočasno, tožbo kot neutemeljeno, na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št.105/2006 in 62/2010-ZUS-1) zavrnilo.

K II. točki izreka:

14. Tožena stranka je ob vložitvi odgovora na tožbo zahtevala tudi povrnitev stroškov postopka. Skladno z določbo četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže ali se postopek ustavi, zato je moralo sodišče zahtevek tožene stranke za povrnitev stroškov postopka zavrniti.