Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo vse predloge predlagateljev za ustanovitev nujne poti po parcelah nasprotnega udeleženca.

2.Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo predlagateljev in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Odločilo je tudi o stroških pritožbenega postopka.

3.Zoper sklep sodišča druge stopnje je prva predlagateljica vložila predlog za dopustitev revizije glede naslednjih vprašanj:

1.)Ali so odločitve nižjih sodišč o zavrnitvi predlogov za ustanovitev nujne poti materialnopravno pravilne?

2.)Ali je sodišče pri presoji utemeljenosti predloga predlagateljev po ustanovitvi nujne poti opravilo potrebno tehtanje zakonsko in ustavno zavarovanih dobrin po SPZ, ki varuje pravice lastnika nepremičnine, katera nima zveze z javno potjo, in po Zakonu o vodah, ki varuje priobalni pas oziroma ali bi to presojo moralo opraviti že pri presoji odločanja o primarnem predlogu?

3.)Ali je stališče sodišča, da v okoliščinah konkretnega primera*1 skladno z določbo prvega odstavka 37. člena ZV-1 na priobalnem zemljišču nujne poti ni dopustno ustanoviti?

4.)Ali vzdrži stališče, da ustanovitev nujne poti v smislu tretjega odstavka 38. člena ZV-1 pomeni postavljanje objektov ali drugih ovir, ki bi preprečevale prost prehod ob vodnem ali morskem dobru in so na vodnem in priobalnem zemljišču prepovedane?

5.)Ali je sodišče v povezavi z oblikovanjem predloga za ustanovitev nujne poti, ki bi potekala brez posega v priobalni pas, glede na okoliščine primera* ter glede na dolgotrajni postopek, zavzemanje predlagateljev za ustanovitev nujne poti in njihovo izjavljanje na zadnjem naroku, da so pripravljeni nositi vse stroške za vzpostavitev nujne poti v naravi, pravilno izpolnilo dolžnost materialnopravnega vodstva?

6.)Ali je poziv sodišča predlagateljem v zvezi z dopolnitvijo mnenja sodnega izvedenca Gradišarja iz dopisa z dne 16. 1. 2024 mogoče šteti kot poziv k modifikaciji predloga ali ne ter če da, ali je bil takšen način pozivanja predlagateljev ustrezen, primeren in zadosten za varstvo pravic strank v postopku?

7.)Ali je sodišče, ko je ugotovilo, da izvedba predlagane nujne poti ni možna, je pa možna ustanovitev nujne poti na drugačen način (navezana na vprašanje iz prejšnje točke), predlagatelje na primeren in zadosten način pozvalo, da predlog ustrezno modificirajo?

8.)Ali je bil v konkretnem primeru predlog predlagateljev za določitev nujne poti izven poteka priobalnega pasu primerno in ustrezno oblikovan, da bi sodišče lahko in moralo o tem predlogu odločiti tudi v povezavi z mnenjem sodnega izvedenca Gradišarja?

9.)Ali izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje predstavlja za predlagatelje v povezavi z mnenjem sodnega izvedenca Gradišarja o možni trasi nujne poti izven priobalnega zemljišča in nadaljnjim pozivanjem sodišča, ko predlagateljev ni pozivalo k modifikaciji predloga, sodno odločbo presenečenja?

10.)Ali bi bila v ugotovljenih okoliščinah konkretnega primera ustanovitev nujne poti utemeljena kot izjema na podlagi 201. člena Zakona o vodah?

11.)Ali je pravilno materialnopravno stališče, da v kontekstu pravice predlagateljev do ustanovitve nujne poti glede na vse ugotovljene okoliščine primera ne more iti za obstoječ objekt iz 201. člena ZV-1?

4.Predlog ni utemeljen.

5.Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna.

6.Vrhovno sodišče je ocenilo, da v obravnavani zadevi pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjeni, zato je toženčev predlog predlagateljev zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

-------------------------------

1Dostopna pot do nepremičnine predlagateljev je dolga leta potekala prav po trasi, ki poteka po področju, ki ga je izveden označil kot priobalni pas, po njem pa so predlagatelji vozili ne le z osebnimi vozili, temveč tudi s traktorji, s prikolicami ipd. Da je temu tako izhaja iz povedi predlagateljev ter zaslišanjih prič A. A. in B. B., nadalje pa tudi iz nespornega dejstva, da so predlagatelji na svoji nepremičnini zgradili vikend, za kar so na svojo parcelo zvozili ves gradbeni material (zidake, strešno kritino, pesek, les, itn.), na njem so imeli tudi sadovnjak, ki so ga obdelovali in v njem pobirali pridelke ter jih odvažali domov. Na površini parcel, na katerih bi potekala predlagana nujna pot, celo po priobalnem pasu, nasprotni udeleženec manevrira s traktorjem, terenskim vozilom, tovornjaki za prevoz lesa, na njem tudi skladišči les ter tako še bistveno bolj degradira območje priobalnega zemljišča, kot bi ga vožnja predlagateljev za potrebe dostopa do njihove parcele.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.