Jedro

Odločba 48. člena ZBPP res ureja obveznost upravičenca do BPP, da pod določenimi pogoji1 povrne Republiki Sloveniji stroške. Vendar določba ne vzpostavlja avtomatične obveznosti upravičenca BPP, da bi moral povrniti celotni znesek, izplačan iz naslova BPP, temveč gre zgolj za razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova BPP in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka oziroma zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom ZBPP. Republika Slovenija ima tako obveznost, da najprej skuša izterjati stroške sodnega postopka od dolžnika oziroma nasprotne stranke v postopku, za katerega je bila BPP odobrena, in šele v primeru neuspešne ali deloma neuspešne izterjave razliko terjati od upnice - upravičenke do BPP.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je dolžniku naložilo, da v roku 8 dni v korist proračuna Republike Slovenije povrne izvršilne stroške, izplačane iz naslova brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) upnici, v višini 554,91 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Dolžnik v pravočasni pritožbi zoper to odločitev uveljavlja pritožbeni razlog po 3. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Izpostavi, da je tekom postopka dne 10. 7. 2020 prostovoljno izpolnil obveznost po izvršilnem naslovu in upnici plačal 22.080,00 EUR. Upnica je uspela v postopku in pridobila premoženje. Glede na določbo 48. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) je upnica dolžna proračunu vrniti izplačano denarno pomoč. Služba za BPP bi morala upnico pozvati na plačilo zneska 554,91 EUR in tega zneska ni mogoče terjati od dolžnika. Navaja, da je brez zaposlitve, stalno prebiva v Avstriji in prejema socialno pomoč. Iz tega razloga ni zmožen plačati stroškov. Izrecnega pritožbenega predloga ne podaja. Smiselno se zavzema za spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se stroški naložijo upnici.

3. Upnica na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V predmetnem izvršilnem postopku nepremičninske izvršbe, vodene zaradi izterjave denarne terjatve upnice zoper dolžnika, je bila nagrada sodne cenilke v višini 554,91 EUR1 izplačana iz proračunskih sredstev brezplačne pravne pomoči Republike Slovenije. Upnici je bila z odločbo Okrožnega sodišča v Mariboru Bpp 773/2018 z dne 28. 6. 2018 namreč dodeljena BPP v obliki oprostitve plačila stroškov sodnega cenilca (priloga A6). Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje dolžniku naložilo, da te stroške povrne v korist proračuna Republike Slovenije. Odločitev je oprlo na peti odstavek 38. člena ZIZ in 46. člen ZBPP.

6. Materialnopravno podlago za odločanje o izvršilnih stroških določa 38. člen ZIZ. Po prvem odstavku te stroške najprej plača upnik, po petem odstavku pa mu jih mora na njegovo zahtevo povrniti dolžnik, če gre za potrebne stroške izvršbe.

7. Cenitev nepremičnine po sodnem cenilcu je v postopku nepremičninske izvršbe obligatorno dejanje.2 Stroški cenilca zato predstavljajo potrebne stroške za postopek izvršbe. S tem je izpolnjen kriterij iz petega odstavka 38. člena ZIZ, da se stroški cenitve naložijo dolžniku.

8. Drži, da te stroške ni najprej plačala upnica, temveč so bili izplačani iz proračuna Republike Slovenije zaradi odobrene BPP upnici. Ravno iz tega razloga - izplačila iz proračunskih sredstev, je utemeljena odločitev, da jih dolžnik povrne v korist proračuna (in ne upnici).

9. Sodišče prve stopnje je po prvem odstavku 46. člena ZBPP3 o teh stroških pravilno odločilo kot o stroških sodnega postopka in po tretjem odstavku 46. člena ZBPP o njih odločilo kot pristojno sodišče z uporabo določila prvega in petega odstavka 38. člena ZIZ, ki kot že obrazloženo, predpisuje materialnopravna pravila o povrnitvi stroških izvršilnega postopka. V odločitvi je dolžnika tudi ustrezno opozorilo, da bodo v primeru neprostovoljnega plačila, ti stroški prisilno izterjani po določbah Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2).

10. Po določbi osmega odstavka 38. člena ZIZ se sicer mora povrnitev izvršilnih stroškov zahtevati takoj, ko nastanejo in je znana njihova višina, najkasneje pa v 30 dneh po končanem ali ustavljenem izvršilnem postopku oziroma zaključitvi zadnjega izvršilnega dejanja, po katerem se izvršba ni nadaljevala, sicer se stroški ne priznajo.

11. Čeprav je bil v obravnavani zadevi postopek pravnomočno končan že 30. 7. 2020, sodišče z odločanjem o stroških ni kršilo citirane zakonske določbe. Kot je pravilno obrazložilo prvostopenjsko sodišče, je pri uporabi določbe 38. člena ZIZ treba upoštevati posebnosti, ki izhajajo iz 46. člena ZBPP. Po drugem odstavku citirane določbe ne glede na določbe procesnega zakona o priglasitvi stroškov pristojno sodišče pri odločanju o stroških postopka po uradni dolžnosti upošteva stroške, ki jih je za upravičenca do brezplačne pravne pomoči iz naslova oprostitve plačila stroškov sodnega postopka med postopkom iz proračuna založila Republika Slovenija, tudi če jih stranka, ki je upravičena do brezplačne pravne pomoči, sama ne priglasi. V obravnavanem postopku jih je upnica priglasila z vlogo z dne 27. 12. 2018 (l. št. 428), v skladu z določbo osmega odstavka 38. člena ZIZ. Tudi, če jih ne bi, odločitev o njih glede na določbo drugega odstavka 46. člena ZBPP, ne bi bila v nasprotju z osmim odstavkom 38. člena ZIZ.

12. Neutemeljen je pritožbeni očitek zmotne uporabe materialnega prava, pri čemer se pritožba sklicuje na 48. člena ZBPP. Ta določba res ureja obveznost upravičenca do BPP, da pod določenimi pogoji4 povrne Republiki Sloveniji stroške. Vendar določba ne vzpostavlja avtomatične obveznosti upravičenca BPP, da bi moral povrniti celotni znesek, izplačan iz naslova BPP, temveč gre zgolj za razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova BPP in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka oziroma zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom ZBPP. Republika Slovenija ima tako obveznost, da najprej skuša izterjati stroške sodnega postopka od dolžnika oziroma nasprotne stranke v postopku, za katerega je bila BPP odobrena, in šele v primeru neuspešne ali deloma neuspešne izterjave razliko terjati od upnice - upravičenke do BPP. Odločitev o tem, ali in koliko sredstev je dolžan upravičenec do BPP povrniti v proračun RS, po določbah ZBPP ni v pristojnosti izvršilnega sodišča, temveč pristojnega organa za BPP. Ta odloči s sklepom v posebnem upravnem postopku. Izvršilno sodišče v tem delu ne sme posegati v nadaljnje izvajanje določb ZBPP, kot si smiselno prizadeva pritožnik, ko se sklicuje na določbo 48. člena ZBPP. Upničina dolžnost povračila bo zmanjšana za toliko, kolikor bo Republika Slovenija dobila plačano s strani dolžnika oziroma kolikor bo v tem izvršilnem postopku s sklepom dosojeni znesek stroškov izterjala od dolžnika. V primeru upničinega plačila zneska, ki ga državi dolguje dolžnik, pa bo nanjo prešla terjatev, ki jo je imela država do dolžnika (četrti odstavek 48. člena ZBPP).

13. Dolžnika plačila naloženih stroškov ne razbremeni njegovo socialno stanje. Po določbah 38. člena ZIZ se mu plačilo naloži ne glede na njegovo premoženjsko stanje. Ta okoliščina pa lahko predstavlja oviro za dejansko poplačilo ter uspešnost prisilne realizacije tega plačila.

14. Po pojasnjenem je pritožba dolžnika neutemeljena. Sodišče druge stopnje jo je zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ potrdilo. Odločitev je sprejelo po tem, ko tudi uradni preizkus (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) ni pokazal kršitev.

15. Odločitev o stroških pritožbenega postopka ni bila sprejeta, ker ti niso bili priglašeni (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Cenilki je bila priznana nagrada s sklepom I 713/2018 z dne 11. 12. 2018. 2 Po drugem odstavku 178. člena ZIZ sodišče ugotovi vrednost nepremičnine na podlagi cenitve sodnih cenilcev po tržni ceni na dan cenitve. 3 Prvi odstavek 46. člena ZBPP določa: „Stroški, ki jih je za upravičenca do brezplačne pravne pomoči iz naslova oprostitve plačila stroškov sodnega postopka po petem odstavku 26. člena tega zakona med sodnim postopkom iz proračuna založila Republika Slovenija ter nagrada in stroški dodeljenega pooblaščenca po šestem odstavku 30. člena tega zakona so stroški sodnega postopka“. 4 Če je upravičenec do brezplačne pravne pomoči delno ali v celoti uspel v postopku in je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča pridobil premoženje oziroma dohodke, je dolžan povrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka oziroma tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom tega zakona.