Jedro

Ker tožniku ni bilo dokazano, da je osebno direktorju očital trganje carinskih plomb, ni možno ugotoviti kaznivega dejanja, ki bi lahko škodilo časti in ugledu direktorja (npr. žaljiva obdolžitev).

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 10.2.2004 nezakonita in da se razveljavi in da je tožena stranka dolžna tožniku priznati pravice iz delovnega razmerja za čas od 12.2.2004 do 17.5.2004, kot če bi delal. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnika stranke ugodilo, spremenilo sodbo sodišča prve stopnje v delu, ki se nanaša na ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in priznanju pravic iz delovnega razmerja za čas od 12.2.2004 do 17.5.2004, v ostalem pa jo je razveljavilo in vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo iz revizijskih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navajala je, da je pritožbeno sodišče drugače ugotovilo dejansko stanje kot sodišče prve stopnje, zato ni bilo pogojev iz četrtega odstavka 358. člena ZPP za spremembo sodbe sodišča prve stopnje, in ker je materialno resnico ugotavljalo s pravnim standardom gotovosti, ki je ob subsidiarni uporabi pravil ZPP v delovnih sporih neuporaben. Sodišče druge stopnje je odločilo na podlagi samo delno zaslišanih prič, ko ni moglo ugotoviti, kaj je tožnik direktorju osebno res očital. Zmotno so bila uporabljena določila 111. člena ZDR, saj je sodišče postavilo strožja merila, kot veljajo v kazenskem postopku. Zato je predlagala, da revizijsko sodišče reviziji ugodi, izpodbijano sodbo spremeni in pritožbo zavrne oziroma podredno, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču v ponovno obravnavo. Revizija je bila v skladu z določbo 357. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj.) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (določba 371. člena ZPP).

Po določbi tretjega odstavka 370. člena ZPP revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe glede tovrstnih navedb ni preizkušalo.

Zmotno je prepričanje revidentke, da sta sodišči prve in druge stopnje različno ugotovili dejansko stanje. Za odločitev sta namreč pomembni dve ugotovitvi. Ugotovitev sodišča prve stopnje, "ali je tožnik očital osebno direktorju T.M., da je on to delal, česar ni bilo mogoče z gotovostjo ugotoviti" (v zadnjem odstavku na strani 6) in ugotovitev sodišča druge stopnje (v prvem odstavku na strani 4), "le če bi sodišče ugotovilo, da je tožnik tako izjavo podal. Ker tega z gotovostjo ni ugotovilo". Gre torej za enako ugotovljeno dejansko stanje, na podlagi katerega je sodišče druge stopnje imelo pooblastilo 4. točke 358. člena ZPP za spremembo sodbe sodišča prve stopnje.

Katera bistvena kršitev določb pravnega postopka naj bi bila podana, ker je sodišče uporabilo gotovost, tožena stranka ne pojasni, bistveno pa je, da bi bila odločitev tudi v primeru, če bi bila "gotovost" izpuščena, popolnoma enaka. Zato bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ki ni absolutne narave, tudi zaradi tega ni mogoče ugotoviti.

Sodišče v izpodbijani sodbi ni zmotno uporabilo materialnega prava (na kar pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti).

Po določbi 1. alineje prvega odstavka 111. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Uradni list RS, št. 42/2002) so razlogi za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi na strani delavca, če delavec krši pogodbeno ali drugo obveznosti iz delovnega razmerja in ima kršitev vse znake kaznivega dejanja. Zakon tudi določa v 110. členu, da je izredno mogoče odpovedati pogodbo o zaposlitvi le, če ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka in ob izpolnitvi zahtev drugega odstavka 83. člena ZDR.

Ker v dokaznem postopku ni bilo ugotovljeno, da bi se naj tožnik neprimerno in nedostojno vedel do nadrejenega - direktorja, ko trdi, da naj bi s tovornih vozil trgal carinske plombe, tudi ni možno zaključiti, da so izpolnjeni pogoji za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Ker tožniku ni bilo dokazano, da je osebno direktorju očital trganje carinskih plomb, to pomeni, da ni možno ugotoviti niti kaznivega dejanja, ki bi lahko škodilo časti in ugledu direktorja (na primer žaljiva obdolžitev), niti ni mogoče zaključiti, da se je tožnik zaradi tega neprimerno oziroma nedostojno vedel do direktorja, kar vse bi bilo mogoče, če bi mu bila zadeva dokazana. Če ni razlogov iz 111. člena ZDR tudi ni mogoča izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi. Ker je bil celoten očitek tožene stranke z razlogi za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi vezan na oseben očitek direktorju, tega očitka sedaj ni dovoljeno spreminjati in širiti preko razlogov, ki so bili podlaga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, kot je to pravilno ugotovilo že sodišče druge stopnje.

Ker glede na pravilen zaključek v izpodbijani sodbi, da ne gre za očitano hujšo kršitev pogodbenih obveznosti iz delovnega razmerja in za kršitev z znaki kaznivega dejanja, toženi stranki ni uspelo dokazati razloga na stranki tožnika, ki bi ob upoštevanju še drugih pogojev opravičeval izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po določbi 2. alineje prvega odstavka 111. člena ZDR.

Zaradi navedenih razlogov je revizijsko sodišče v skladu z določbo 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.