- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep I Cp 2124/2011
ECLI:SI:VSLJ:2012:I.CP.2124.2011 Civilni oddelek
Povzetek
- Dopustnost izdaje dodatnega sklepa o dedovanju.Ali je mogoče izdati dodatni sklep o dedovanju glede premoženja, ki je bilo zajeto v prvotnem sklepu o dedovanju?
- Obseg pozneje najdenega premoženja.Kako se obravnava pozneje najdeno premoženje v skladu z Zakonom o dedovanju?
- Uveljavitev zahtevka za delitev nepremičnine.Ali lahko dedinja uveljavlja delitev nepremičnine, ki je bila zajeta v prvotnem sklepu o dedovanju, v dodatnem sklepu?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Novi sklep o dedovanju je v skladu s 221. členom ZD mogoče izdati le glede pozneje najdenega premoženja, za posege v prvotni sklep o dedovanju pa zakon ne daje podlage.
Izrek
I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
II. Dedinji sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.
Obrazložitev
1. Sodišče je z izpodbijanim dodatnim sklepom o dedovanju ugotovilo obseg pozneje najdenega premoženja, ki obsega 8 delnic z oznako B. in razdelilo to premoženje na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju opr. št. I D 2700/2007 z dne 18. 12. 2007. 2. Proti navedenemu sklepu je pravočasno pritožbo vložila oporočna dedinja V. B., v kateri navaja, da se z dodatnim sklepom o dedovanju glede razdelitve pozneje najdenega premoženja (osmih delnic) sicer strinja, vendar predlaga njegovo dopolnitev. V svojem predlogu za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju z dne 23. 04. 2010 je namreč predlagala še delitev nepremičnine na naslovu E., ki je bila zajeta že v prvotnem sklepu o dedovanju I D 2700/2007 z dne 18. 12. 2007, tako, da bi pritožnici pripadlo pritličje stanovanjske hiše na omenjenem naslovu, drugi oporočni dedinji pa prvo nadstropje. S tem bi se dosledno upoštevala zapustničina volja iz oporoke tudi glede načina delitve zapuščine.
3. Druga oporočna dedinja A. R. je v odgovoru na pritožbo predlagala njeno zavrnitev in potrditev sklepa sodišča prve stopnje.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Pritožnica dodatnega sklepa o dedovanju sodišča prve stopnje ne izpodbija, ker bi bil izdan v nasprotju z določbo 221. člena Zakona o dedovanju (Ur.l. SRS 15/76, v nadaljevanju ZD), ki za primer pozneje najdenega premoženja sodišču nalaga razdelitev premoženja po kriterijih iz prvotnega sklepa o dedovanju, temveč iz razloga, ker v njem ni odločeno o njenem predlogu, da naj sodišče določi način delitve nepremičnine, ki je bila zajeta v prvotnem sklepu o dedovanju, v skladu z zapustničino voljo iz oporoke. Novi sklep o dedovanju je v skladu s citirano zakonsko določbo mogoče izdati le glede pozneje najdenega premoženja, za posege v prvotni sklep o dedovanju pa zakon ne daje podlage. Prvotni sklep o dedovanju je namreč zato, ker se je pritožnica pritožbi odpovedala, že postal pravnomočen. Morebiten zahtevek iz navedenega naslova bo zato morala pritožnica uveljavljati v drugem ustreznem postopku.
6. Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in ker niso podane kršitve, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS, št. 26/99, ZPP) in 2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 163. členom ZD).
7. Odločitev o stroških temelji na določilih prvega odstavka 154. člena in prvega odstavka 155. člena v zvezi s 165. členom ZPP. Pritožnica s pritožbo ni uspela, odgovor na pritožbo pa ni v ničemer prispeval k rešitvi zadeve, zato sta dedinji dolžni sami kriti svoje pritožbene stroške.