Jedro

Sodišče o odmeri in povračilu stroškov, ki nastanejo izvedencu, odloča le na podlagi njegove zahteve. Izvedenec mora povračilo, če gre za ustno podajanje mnenja, zahtevati takoj po zaslišanju, sicer to pravico izgubi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožnica sama nosi stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Izvedenka D. P. je na naroku 15. 12. 2015 ustno podala mnenje ter priglasila stroške. Sodišče ji je z izpodbijanim sklepom priznalo nagrado za ustno podajanje izvida in mnenja v višini 35,00 EUR ter kilometrino na relaciji N. – B. – N. v višini 9,00 EUR, skupaj torej 44,00 EUR. Od priznane izvedenine je obračunalo še 9,38 % prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v znesku 4,13 EUR.

2. Zoper odločitev vlaga pritožbo izvedenka. Navaja, da je sodišče v obrazložitvi sklepa napačno zapisalo, da je priglasila le nagrado za podajanje ustnega mnenja ter stroške kilometrine. Priglasila je vse stroške in nagrade, ki ji pripadajo po Pravilniku o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (v nadaljevanju Pravilnik), kar lahko potrdita odvetnika obeh strank, ki sta bila prisotna na obravnavi. Sodišče bi ji zato moralo priznati še nagrado za čas potovanja po tretjem odstavku 50. člena Pravilnika (za vsake začete pol ure 10,00 EUR, skupaj 30,00 EUR) ter nagrado za pripravo na ustno podajanje izvida in mnenja po prvem odstavku 52. člena Pravilnika v višini 138,00 EUR.

3. Tožnica je na pritožbo odgovorila. Meni, da je vložena prepozno. Ne drži, da bi izvedenka priglasila vse stroške po Pravilniku. Opozarja na vsebino zapisnika obravnave dne 15. 12. 2016. Ker stroški niso bili določno in specificirano opredeljeni (med drugim tudi po višini), ji sodišče ne bi smelo priznati niti doslej priznanih stroškov.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je pritožba izvedenke zoper sklep o odmeri nagrade pravočasna, saj je bila vložena v roku 15 dni od vročitve sklepa.

6. Sodišče o odmeri in povračilu stroškov, ki nastanejo izvedencu, odloča le na podlagi njegove zahteve (3. člen Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku). Izvedenec mora povračilo, če gre za ustno podajanje mnenja, zahtevati takoj po zaslišanju, sicer to pravico izgubi (drugi odstavek 249. v zvezi z drugim odstavkom 242. člena ZPP).

7. V konkretnem primeru je pritožnica mnenje podala ustno na naroku 15. 12. 2015. Kot izhaja iz zapisnika tega naroka (list. št. 173), je po zaslišanju priglasila stroške po Pravilniku in sicer potne stroške iz N. do B. in nazaj ter nagrado za podajo mnenja na naroku od 10. do 10:25 ure. Nagrade za pripravo na ustno podajanje izvida in mnenja po prvem odstavku 52. člena Pravilnika ter na nagrade za čas potovanja po četrtem odstavku 52. člena, torej ni priglasila. Sodišče prve stopnje zato ni imelo podlage, da bi ju pritožnici priznalo. Ker pa je v pritožbi dana zahteva ob upoštevanju drugega odstavka 242. člena ZPP prepozna, ji (dodatnih nagrad) ne more priznati niti pritožbeno sodišče. 8. Pritožnica v pritožbi še trdi, da je na naroku priglasila vse tisto, kar ji po Pravilniku pripada, s čimer smiselno trdi, da vsebina zapisnika ni točna. Zapisnik je javna listina (prvi odstavek 224. člena ZPP) in dokazuje resničnost tistega, kar je v njem zapisano (v konkretnem primeru torej poteka naroka in tudi izjav oseb, ki so se naroka udeležile). Velja pa tudi nasprotna domneva: domneva se, da na naroku ni bilo opravljeno nič ali izjavljeno nič drugega razen tistega, kar je v zapisniku navedeno. Kot pri drugih javnih listinah, je tudi v zvezi s sodnim zapisnikom dovoljen dokaz nasprotja (četrti odstavek 224. člena ZPP). Možno bi bilo torej dokazovati, da določena pomembna dejstva niso zapisana ali da so zapisana napačno. Tega pa pritožnica ne stori in svojih trditev, v katerih smiselno trdi, da zapis njene izjave glede povračila stroškov v zapisniku ni točen, z ničemer ne dokaže. Navede le to, da njihovo resničnost lahko potrdita oba pooblaščenca, ne priloži pa njunih izjav ali predlaga njunega zaslišanja. Trditev o pomanjkljivi vsebini zapisnika ni potrjena niti z ravnanjem strank v postopku. Kot izhaja iz odgovora na pritožbo, ki ga je vložila tožnica po svojem pooblaščencu, slednja trditve pritožnice zanika, toženka pa na pritožbo ni odgovorila. Pritožnica je bila ob pisanju zapisnika tudi osebno prisotna in zapisu ni ugovarjala. Pritožbeno sodišče zato zaključuje, da domneve o resničnosti in popolnosti sodnega zapisnika ni izpodbila.

9. Pritožba je glede na obrazloženo neutemeljena. Pritožbeno sodišče jo je zato zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP izpodbijani sklep potrdilo.

10. Stroške, ki so tožnici nastali z odgovorom na pritožbo, pritožbeno sodišče ocenjuje za nepotrebne (155. člen ZPP v zvezi z 165. členom ZPP). Dolžna jih je zato nositi sama.