Jedro

Ker je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da je obrazložitev sodišča druge stopnje, s katero se je le-to v razveljavitvenem sklepu strinjalo z argumenti sodišča prve stopnje o drugi tožbeni podlagi postala pravnomočna ter v ponovljenem postopku o tej tožbeni podlagi ni več sodilo, je podana absolutna bistvena kršitev določb ZPP iz 13. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka zahtevala ugotovitev lastninske pravice na podlagi kupoprodajne pogodbe z dne 27.6.1982, ki sta jo sklenila A. V., M. V. s tožnikom za jugozahodni del parcele v izmeri 115 m2, parc. št. 188 k.o. L., vl.št. 77, kar morata toženi stranki kot dedinji priznati in dovoliti odmero po geometru, vzpostavitev nove parcelne številke in izstavitev ustrezno zemljiškoknjižne listine na tožnika kot lastnika. J. B. je po nasprotni tožbi naložilo odstranitev iz te nepremičnine vsega, kot v izreku sodbe in plačilo pravdnih stroškov. Proti sodbi vlaga pritožbo tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Sodišče je napačno ocenilo izvedeniško mnenje in sklepalo, da je šlo v času prodajne pogodbe za kmetijsko zemljišče. Leta 1982 je po ugotovitvah izvedenke šlo za položaj, ko ni bila izvedena kategorizacija kmetijskih zemljišč v Občini V. Gre za travnik 4. kategorije in njivo 5. kategorije, kar niso kmetijska zemljišča 1. kategorije in zato je bil pravni promet dovoljen tudi med nekmeti. Tožnik je parcelo kupil, jo užival in se zanašal na pogodbo. V vsakem primeru je to parcelo priposestvoval glede na čas trajanja svojega užitka in prepričan je, da je stvar njegova. Sodišče v sodbi ni obrazložilo, zakaj meni, da do priposestvovanja ni prišlo. Tožnik je zahteval ugoditev tožbenemu zahtevku iz naslova priposestovanja, zato je neobrazložitev tega dela absolutna bistvena kršitev določb ZPP. Tožnik je kupil parcelo v dobri veri, plačal kupnino in bi moral sedaj vrniti dedičem, izgubil pa bi kupnino. Na vročeno pritožbo tožena stranka ni odgovorila. Pritožba je utemeljena. Pritrditi je treba pritožbenim trditvam, da je sodišče prve stopnje opustilo obrazložitev zavrnitve tožbenega zahtevka, glede druge pravne in dejanske podlage, sicer identičnega tožbenega zahtevka. Sodišče prve stopnje se je namreč zmotno postavilo na stališče, da je v zvezi s tem zahtevkom že pravnomočno odločeno. Ker so glede druge podlage razlogi v sodbi v nasprotju s tem, kar je v listinah v spisu, je podana absolutna bistvena kršitev določb ZPP iz 13. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP/77, ki ga je bilo treba uporabiti v zvezi z določbo 498. čl. ZPP/99. Pritožbeno sodišče je namreč s sklepom z dne 23.10.1996 (list.št. 38) pritožbi tožeče stranke ugodilo, sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. V obrazložitvi pa je odgovorilo pritožbi glede obeh tožbenih podlag, saj je tožeča stranka zahtevala ugotovitev lastninske pravice na podlagi prodajne pogodbe z dne 27.6.1982 in na podlagi priposestvovanja (list.št. 1 in 2) in preizkušalo sodbo glede obeh podlag. S tem, ko je sodba razveljavljena ne more postati pravnomočni del obrazložitve, ki se nanaša na drugi uveljavljani pravni in dejanski temelj tožbe. Zadeva ne more postati pravnomočna glede obrazložitve, ampak je sodišče vezano le na izrek obravnavane odločbe. Ko je pritožbeno sodišče sodbo razveljavilo, sodbe ni več pa čeprav se je pritožbeno sodišče z delom obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje strinjalo in to v svojem razveljavitvenem sklepu tudi obrazložilo. V izogib nadaljnjim nejasnostim pritožbeno sodišče pojasnjuje, da bo treba v nadaljevanju postopka ponoviti dokaze, nato pa ponovno razsoditi in obrazložiti obe dejanski in pravni podlagi tožbe. Ne glede na razloge v nadaljevanju, s katerim je pritožbeno sodišče odgovarja pritožbenim navedbam, bo treba ponovno obrazložiti sodbo glede obeh podlag. Ker je sodba obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb ZPP, je neobstoječa, zato jo je treba razveljaviti (369. čl. ZPP/77). Ker je odločitev o nasprotnem tožbenem zahtevku odvisna od odločitev o zahtevku iz osnovne tožbe, je bilo tudi sodbo razveljaviti v celoti. Vendar je treba pritožniku pojasniti, da je sodišče prve stopnje v ponovljenem dokaznem postopku in glede na do sedaj izvedene dokaze, pravilno uporabilo materialno pravo, ko je sklepalo, da je v času sklenitve pogodbe (leto 1982) sporna parcela št. 188 bila kmetijsko zemljišče, ki ga je Zakon o kmetijskih zemljiščih (Ur.l. SRS št. 1/79) uvrščal v območje iz prve alinee drugega odst. 10. čl. in zahteval, da ima pridobitelj status kmeta. Sicer so bile take pogodbe nične. Tako zemljišče je bilo razvrščeno z občinskim prostorskim planom. Res je, da je sodišče prve stopnje v dokaznem postopku ugotovilo, da Občina Vrhnika v tistem času ni imela agrokarte o razvrstitvi kmetijskih zemljišč v kategorije znotraj prvega območja kmetijskih zemljišč. To je bilo sprejeto šele s prostorskim planom Občine Vrhnika v letu 1985. Vendar je sodišče prve stopnje nepravilno sklepalo, da je takrat veljal urbanistični načrt oziroma izvedbeni akt meja zazidljivosti, ki so opredeljevale namembnost zemljišč. Parcela je bila opredeljena kot kmetijsko zemljišče in sicer travnik 4 v izmeri 1471 m2 in njiva 5 v izmeri 2500 m2. Skupščina občine V. je izdala potrdilo z dne 25.3.1982, da je ponujena parcela 1988 bila kmetijsko zemljišče. Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo to potrdilo tako, da je štelo, da tedaj pristojni upravni organ ni dal soglasja za sklenitev predmetne kupnine kuporpodajne pogodbe, ampak je samo potrdil, da je A. V. dal ponudbo za prodajo kmetijskega zemljišča predkupnim upravičencem. M. V. je kot stranka izpovedala, da sta šla z možem na občino, kjer sta izvedela, da to zemljišče lahko kupi le kmet. Nenazadnje je treba opozoriti, da je bila sporna parcela pozneje, ko je bil sprejet družbeni plan Občine V., bila razporejena v prvo območje kmetijskih zemljišč in s tem trajno namenjeno kmetijski proizvodnji. To je bilo res šele v letu 1985, vendar gre za indic iz katerega se da sklepati, da je šlo že prej za zemljišče, ki je trajno namenjeno kmetijski proizvodnji. Ravno za taka zemljišča pa je Zakon o kmetijskih zemljiščih zahteval, da jih lahko kupi le kmet, saj le-ta lahko zagotovi tudi vnaprej kmetijsko proizvodnjo. V zvezi z drugo podlago, to je priposestovanjem, pa bo sodišče prve stopnje moralo v ponovljenem postopku ponvono odločiti. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 166. člena ZPP.