Jedro

V obravnavanem primeru, ko se obdolžencu očita dalj časa trajajoča proizvodnja in hramba z namenom prodaje velike količine prepovedane droge na domačem naslovu in v za to posebej prirejenih prostorih (serijska dejavnost), pri čemer naj bi izkazal visoko stopnjo odločnosti in organiziranosti, pa tudi trdne odločenosti, saj je svoji partnerki ob izraženi nameri, da ga bo prijavila, zagrozil z ubojem, in glede na to, da naj bi si sredstva za življenje pridobival tudi s kriminalno dejavnostjo (izplen iz očitanega dejanja naj bi znašal približno 40.000,00 EUR), mogoče napraviti na življenjskih izkušnjah utemeljen sklep, da je podana realna in konkretna nevarnost, da bo obdolženec nadaljeval z izvrševanjem istovrstnih kaznivih dejanj.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

A. 1. Preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Ljubljani je s sklepom z dne 5. 3. 2017 zoper obdolženega A. L., ki je utemeljeno osumljen storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po prvem odstavku 186. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in kaznivega dejanja grožnje po prvem odstavku 135. člena KZ-1, odredila pripor iz pripornega razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP). Zunajobravnavni senat istega sodišča je s sklepom z dne 7. 3. 2017 pritožbo obdolženčevih zagovornikov zavrnil kot neutemeljeno.

2. Zoper pravnomočni sklep o odreditvi pripora so obdolženčevi zagovorniki vložili zahtevo za varstvo zakonitosti, kot uvodoma navajajo, zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka. Vrhovnemu sodišču predlagajo, da zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi ter izpodbijani sklep razveljavi in pripor zoper obdolženca odpravi. Zatrjujejo, da je odreditev pripora zaradi kaznivega dejanja po prvem odstavku 135. člena KZ-1 nezakonita, ker državni tožilec na pripornem naroku za navedeno kaznivo dejanje sploh ni podal predloga in ga v tej smeri tudi ni obrazložil. Po navedbah zagovornikov je nezakonita odreditev pripora tudi za kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog, pri čemer najprej izpodbijajo obstoj utemeljenega suma in navajajo, da sklep o odreditvi pripora v tem delu ne vsebuje zadostne obrazložitve. Menijo, da niso izpolnjeni zakonski znaki očitanega kaznivega dejanja oziroma da ni dovolj dokazov za sklepanje o utemeljenem sumu, saj je obdolženec pojasnil, da je konopljo vzgajal v zdravstvene namene. Izpodbijajo tudi obstoj pripornega razloga ponovitvene nevarnosti. Poleg relativne odsotnosti okoliščine objektivne narave, v konkretnem primeru ni izkazana nobena subjektivna okoliščina, ki bi utemeljevala obdolženčevo ponovitveno nevarnost. Obdolženčevo prejšnje življenje je povsem brezhibno, razmere in okolje, v katerem živi, ter njegove osebne lastnosti pa v ničemer ne odstopajo od povprečja. Prav tako v obravnavanem primeru ni podana nobena okoliščina, na podlagi katere bi bilo mogoče sklepati, da je varnost ljudi neposredno ogrožena. Izpodbijanima sklepoma očitajo, da o tem nimata nobenih konkretnih razlogov. Obrazložitev nevarnosti za življenje in zdravje ljudi je po stališču zagovornikov še pomembnejša v luči vsesplošnih sprememb v dojemanju konoplje kot rastline, ki ni nevarna za zdravje in življenje ljudi.

3. Vrhovna državna tožilka Irena Kuzma v odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti z dne 23. 3. 2017 navaja, da zahteva ni utemeljena in predlaga njeno zavrnitev. Tožilčev predlog za odreditev pripora se je nanašal na obe kaznivi dejanji. Izpodbijana sklepa vsebujeta konkretne razloge tudi glede obstoja utemeljenega suma. Sodišče je na podlagi konkretnih okoliščin utemeljilo tako ponovitveno nevarnost kot tudi neogibnost pripora za zagotovitev varnosti ljudi.

4. Vrhovno sodišče je odgovor vrhovne državne tožilke na podlagi drugega odstavka 423. člena ZKP poslalo obdolžencu in njegovim zagovornikom. O odgovoru so se izjavili obdolženčevi zagovorniki. V izjavi z dne 28. 3. 2017 vztrajajo pri navedbah iz zahteve ter izražajo nestrinjanje s stališči vrhovne državne tožilke.

B.

5. Neutemeljene so navedbe zagovornikov, da je pripor zaradi kaznivega dejanja grožnje odrejen nezakonito, ker naj za to dejanje ne bi bilo predloga državnega tožilca. Iz zapisnika o (pripornem) naroku po 204.a členu ZKP (list. št. 92 - 95 kazenskega spisa) izhaja, da je državni tožilec takoj po zaslišanju obdolženca izjavil, da predlaga uvedbo preiskave zaradi kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po prvem odstavku KZ-1, kot tudi zaradi kaznivega dejanja grožnje po prvem odstavku 135. člena KZ-1. Pri utemeljevanju suma za slednje kaznivo dejanje se je skliceval na izjavo oškodovane A. N., in pri tem navedel, da iz izjave izhaja, da naj bi ji obdolženec zaradi prijave prvega kaznivega dejanja grozil z ubojem, zaradi česar je zaprosila za čimprejšnjo intervencijo policistov. Navedel je še, da je bila oškodovanka ob prihodu policijske patrulje vidno pretresena in da je jokala. Iz zapisnika je nadalje razvidno tudi, da je tožilec izrecno izjavil, da zoper obdolženca predlaga odreditev pripora iz razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP. Glede na takšne podatke kazenskega spisa zato ni mogoče pritrditi navedbam zagovornikov, da državni tožilec ni podal predloga za odreditev pripora za kaznivo dejanje grožnje.

6. Prav tako so neutemeljene navedbe zagovornikov, s katerimi izpodbijajo obstoj utemeljenega suma za kaznivo dejanje po prvem odstavku 186. člena KZ-1. Sklep preiskovalne sodnice, pa tudi sklep zunajobravnavnega senata vsebujeta obsežne in razumne razloge glede obstoja utemeljenega suma, ki ju v celoti sprejema tudi Vrhovno sodišče. Zaključek o obstoju utemeljenega suma je preiskovalna sodnica oprla na priloge kazenske ovadbe PP Ljubljana Bežigrad z dne 3. 3. 2017, ki so določno navedene v 6. točki obrazložitve sklepa. Preiskovalna sodnica je obrazložila, kaj konkretno izhaja iz posameznih dokaznih virov, ter natančno in obširno pojasnila, na podlagi katerih dejstev in okoliščin je sklepala na obstoj utemeljenega suma za navedeno kaznivo dejanje. Pri tem se je izrecno opredelila tudi do obdolženčevih navedb iz zagovora, ki jih zagovorniki ponavljajo v zahtevi za varstvo zakonitosti, da naj bi konopljo gojil v zdravstvene namene. Takšne trditve je preiskovalna sodnica zavrnila. Kot razloge, zakaj ne sledi zagovoru obdolženca v tem delu, je izpostavila količino zasežene konoplje, dejstvo, da pri hišni preiskavi niso bili najdeni pripomočki, ki bi kazali na proizvajanje konopljinega olja, navedbe partnerke, da so se osebe, ki so prihajale v hišo z obdolžencem, nahajale ravno v prostorih, v katerih naj bi proizvajal konopljo, in da naj bi se s proizvodnjo konoplje po navedbah partnerke obdolženec ukvarjal že približno tri leta in pol. Preiskovalna sodnica je tudi navedla, da obdolženec za proizvodnjo konoplje ni imel dovoljenja. Na to, da je vedel, da konopljo hrani in proizvaja neupravičeno, je sklepala tudi na podlagi podatka, da je obdolženec ob prihodu policistov bežal, in da je partnerici ob naznanilu, da ga bo prijavila, zagrozil z ubojem. Presoji in obrazložitvi preiskovalne sodnice je v celoti pritrdil tudi zunajobravnavni senat v 4. točki obrazložitve sklepa. Razloge, s katerimi sta obrazložila obstoj utemeljenega suma in pri tem tudi ovrgla trditve obrambe o gojenju konoplje v zdravstvene namene, v celoti sprejema tudi Vrhovno sodišče. Glede na navedeno se zato kot neutemeljene izkažejo navedbe zagovornikov, da izpodbijani sklep ne vsebuje zadostne obrazložitve obstoja utemeljenega suma. V opisu dejanja, kot izhaja iz 1. točke obrazložitve sklepa preiskovalne sodnice, so navedeni tudi vsi zakonski znaki kaznivega dejanja po prvem odstavku 186. člena KZ-1, vključno s tem, da naj bi obdolženec konopljo proizvajal in z namenom prodaje hranil neupravičeno.

7. Vrhovno sodišče nadalje ugotavlja, da je preiskovalna sodnica v 7. točki obrazložitve sklepa obširno obrazložila tudi okoliščine in dejstva, ki kažejo na ponovitveno nevarnost. Po določbi 3. točke prvega odstavka 201. člena ZKP je ta podana, če teža, način storitve ali okoliščine, v katerih je bilo kaznivo dejanje storjeno, in obdolženčeve osebne lastnosti, prejšnje življenje, okolje in razmere, v katerih živi, ali kakšne druge posebne okoliščine kažejo na nevarnost, med drugim, da bo obdolženec ponovil kaznivo dejanje. Ta določba zajema tako objektivne kot subjektivne okoliščine, pri čemer po ustaljeni sodni praksi zadostuje, da sodišče ugotovi vsaj eno okoliščino subjektivne in eno okoliščino objektivne narave, če iz teh okoliščin izhaja resna nevarnost ponovitve kaznivega dejanja. Vrhovno sodišče pa sicer v svojih odločbah dopušča tudi možnost, da se v določenih redkih primerih na obdolženčevo ponovitveno nevarnost da dovolj zanesljivo sklepati že iz konkretnih okoliščin izvršenega kaznivega dejanja.(1) Zaključek o obstoju ponovitvene nevarnosti je preiskovalna sodnica oprla na težo in način storitve kaznivega dejanja (obdolženec naj bi od 1. 10. 2015 dalje gojil skupno 336 rastlin konoplje v štirih posebno prirejenih prostorih in hranil približno 4 kg suhih delov rastlin konoplje), obdolženčevo vpetost in organiziranost pri izvršitvi kaznivega dejanja, kar izkazujejo štirje laboratoriji ter drugi zaseženi pripomočki in oprema, namenjeni proizvodnji konoplje. Preiskovalna sodnica je ob tem navedla, da obdolžencu zakonito pridobljena finančna sredstva, ki naj bi jih pridobival z obratovanjem lokala, za njegovo življenje ne zadostujejo, marveč jih pridobiva tudi s prodajo prepovedane droge. Poleg tega je obdolženec po ugotovitvah preiskovalne sodnice tudi sam večletni uporabnik konoplje, zaradi česar potrebuje precejšnja finančna sredstva za njen nakup, konzumiranje konoplje pa ga še dodatno vpleta med siceršnje uživalce. Po navedbah preiskovalne sodnice na obdolženca očitno ni vplivala niti namera partnerke, da ga bo prijavila policiji, saj ji je za tem še grozil. Presoji preiskovalne sodnice glede ponovitvene nevarnosti je izvenobravnavni senat v celoti pritrdil v 5. in 6. točki obrazložitve sklepa. Razlogom in zaključkom preiskovalne sodnice in senata pa pritrjuje tudi Vrhovno sodišče. Res je, da obdolženec doslej še ni bil pravnomočno obsojen, kar v zahtevi izpostavljajo vložniki. Vendar je kljub temu po oceni Vrhovnega sodišča v obravnavanem primeru, ko se obdolžencu očita dalj časa trajajoča proizvodnja in hramba z namenom prodaje velike količine prepovedane droge na domačem naslovu in v za to posebej prirejenih prostorih (serijska dejavnost), pri čemer naj bi izkazal visoko stopnjo odločnosti in organiziranosti, pa tudi trdne odločenosti, saj je svoji partnerki ob izraženi nameri, da ga bo prijavila, zagrozil z ubojem, in glede na to, da naj bi si sredstva za življenje pridobival tudi s kriminalno dejavnostjo (izplen iz očitanega dejanja naj bi znašal približno 40.000,00 EUR), mogoče napraviti na življenjskih izkušnjah utemeljen sklep, da je podana realna in konkretna nevarnost, da bo obdolženec na prostosti nadaljeval z izvrševanjem istovrstnih kaznivih dejanj. Glede na povedano se kot neutemeljene izkažejo navedbe zagovornikov, s katerimi izpodbijajo obstoj ponovitvene nevarnosti.

8. Preiskovalna sodnica in senat sta ocenila, da je odreditev pripora v obravnavanem primeru tudi neogibno potrebna za varnost ljudi oziroma za zaščito človekovega zdravja kot ene izmed najvišjih pravnih dobrin. Tudi po presoji Vrhovnega sodišča je stopnja ogrožanja varnosti z ravnanji, ki se očitajo obdolžencu, visoka, varnost ljudi pa ogrožena do te mere, da odtehta poseg v obdolženčevo pravico do osebne svobode. Povedano drugače, upoštevajoč že navedene okoliščine, ki ne utemeljujejo le ponovitvene nevarnosti, temveč so relevantne tudi za presojo neogibnosti pripora, sta preiskovalna sodnica in senat pravilno ocenila, da je v obravnavanem primeru odreditev pripora neogibno potrebna za varnost ljudi oziroma za zaščito človekovega zdravja. Glede na to, da je že v zakonu opredeljeno, da je konoplja droga, ki je zelo nevarna za človekovo zdravje, je povsem jasno, da zagovornik s stališčem, da gre pri konoplji za drogo, ki ne ogroža zdravja in življenja ljudi, ne more uspeti.(2) Proizvodnja prepovedanih drog se v medicinske in druge dovoljene namene lahko opravlja le pod posebnimi pogoji in na podlagi dovoljenja ministra, ki pa ga glede na podatke spisa in razloge izpodbijanih sklepov obdolženec v obravnavanem primeru ni imel. C.

9. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče zahtevo za varstvo zakonitosti obdolženčevih zagovornikov zavrnilo kot neutemeljeno (425. člen ZKP).

10. Če bo za obdolženca nastopila taksna obveznost, bo sodno takso za zavrnitev zahteve za varstvo zakonitosti zoper pravnomočen sklep o odreditvi pripora po tarifni številki 74014 Taksne tarife, v zvezi s petim odstavkom 3. člena in 7. točko prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1), odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.

(1) Gl. npr. sodbi XI Ips 35458/2012 z dne 9. 8. 2012 in XI Ips 48793/2013-149 z dne 6. 11. 2013 in druge.

(2) Primerjaj odločbe Vrhovnega sodišča XI Ips 48793/2013-149 z dne 6. 11. 2013, XI Ips 53548/2014-80 z dne 26. 1. 2015 in II Kr 37577/2015-886 z dne 28. 12. 2015.