U-I-246/98

1. 4. 1999

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Antona Kunstlja iz Ljubljane, ki ga zastopa dr. Stanislav Mohorič, odvetnik v Ljubljani, na seji dne 1. aprila 1999

s k l e n i l o :

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 1. in 5. točke 2. člena ter 3. in 7. člena Zakona o odvzemu vojnega dobička, pridobljenega med sovražnikovo okupacijo (Uradni list DFJ, št. 36/45), se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pobudnik izpodbija ustavnost nekaterih določb Zakona o odvzemu vojnega dobička, pridobljenega med sovražnikovo okupacijo (v nadaljevanju: Zakon). Meni, da Zakon nasprotuje vsem standardom pravno civiliziranih držav in da nikakor ne ustreza evropskim pravnim standardom. Izpodbijane določbe 2. člena naj bi bile diskriminatorne, ker naj bi medvojno poplačilo kmetijskih dolgov ne bilo vojni dobiček, medvojno poplačilo dolgov ostalih slojev in stanov, ki izvirajo iz terjatev, nastalih pred 6. 4. 1941, pa naj bi se štelo za vojni dobiček.

Zato naj bi bile te določbe v nasprotju s 14. členom Ustave.

Določbe 3. in 7. člena Zakona, ki določajo način prijave vojnega dobička in način določanja vojnega dobička po "svobodni oceni", pa naj bi bile v nasprotju z 2., 25., 28. in 29. členom Ustave.

2.Po drugem odstavku 162. člena Ustave lahko vsakdo da pobudo za začetek postopka pred Ustavnim sodiščem, če izkaže svoj pravni interes. Po določbi 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) je pravni interes za vložitev pobude podan, če izpodbijani predpis neposredno posega v pobudnikove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj.

3.Pobudnik svoj pravni interes utemeljuje z navajanjem, da je vnuk pok. Angele in Antona Kunstlja, katerima je Komisija za ugotavljanje vojnega dobička pri LO Ljubljana - Mesto, četrt Ježica, z odločbo z dne 1. 4. 1946 odmerila vojni dobiček po izpodbijanih določbah Zakona. Navaja, da je Komisija za ugotavljanje vojnega dobička pri MLO Okrožnega mesta Ljubljana, kot pritožbeni organ, z odločbo št. 83/46 z dne 13. 6. 1946 pritožbi delno ugodila in vojni dobiček znižala. Na podlagi odločbe o ugotovitvi vojnega dobička naj bi se dne 29. 3. 1948 v zemljiški knjigi, pri nepremičninah, ki so bile prej v lasti pobudnikovih prednikov, vpisalo splošno ljudsko premoženje do 5/18.

4.Ustava v prvem odstavku 161. člena določa, da Ustavno sodišče zakon v celoti ali delno razveljavi, če ugotovi, da je protiustaven. Določa tudi, da razveljavitev učinkuje takoj, ali v roku, ki ga določi Ustavno sodišče. ZUstS v 44. členu določa, da se zakon ali del zakona, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno.

5.Iz pobudnikovih navedb izhaja, da je odločba o odmeri vojnega dobička pravnomočna in izvršena. Pobudnik pa ne navaja, da navedeno pravnomočno odločbo izpodbija s kakšnim izrednim pravnim sredstvom, niti ne navaja, da bi obstajali razlogi za katero izmed njih. Razveljavitev zakonov, ki niso v skladu z Ustavo, po zgoraj navedenem (4. točka obrazložitve) ne daje podlage za poseganje v pravnomočno končane postopke. Morebitna razveljavitev izpodbijanega zakona zato ne bi vplivala na pravni položaj pobudnika. Zato ta ni izkazal pravnega interesa za izpodbijanje Zakona in je bilo treba pobudo zavreči.

6.Glede na to, da je Ustavno sodišče pobudo zavrglo že zato, ker pobudnik očitno ni izkazal pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijane ureditve, se ni spuščalo v ugotavljanje drugih procesnih predpostavk.

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 24. in 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam - Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i k :Franc Testen