Jedro

V pogodbi o dosmrtnem preživljanju preživljanec izpolni svojo obveznost pri prenosu nepremičnin tako, da izstavi dovoljenje za vpis lastninske pravice preživljalca na nepremičninah v zemljiško knjigo s preživljančevo smrtjo. Vknjižba lastninske pravice je torej odložena do smrti preživljanca, ki je bodoče, časovno nedoločljivo dejstvo in do nastopa tega dejstva ni mogoče izkazati pravnega temelja pridobitve pravice. Nanj tudi ni mogoče vezati rok dveh mesecev za opravičitev predznambe s predložitvijo zemljiškoknjižnega dovolila, ki izpolnjuje pogoje za vknjižbo, kot določeno v drugem odstavku 53. člena ZZK-1 in 2. točki drugega odstavka 52. člena ZZK-1. Pogodba o dosmrtnem preživljanju, čeprav vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo, zato ni primerljiva z zasebnimi listinami iz 2. točke drugega prvega odstavka 49. člena ZZK-1, pri katerih je mogoče v zakonsko določenih rokih opravičiti predznambo z ustrezno listino.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Predlagatelj sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor predlagatelja in potrdilo sklep zemljiškoknjižne sodniške pomočnice, s katerim pri uvodoma navedeni nepremičnini ni bil dovoljen vpis predznambe lastninske pravice na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju.

2. Zoper sklep se je pritožil predlagatelj. Predlagatelj je že v predlogu za vpis predznambe lastninske pravice pojasnil, da nima drugega učinkovitega pravnega sredstva, s katerim bi varoval svoja stvarnopravna upravičenja, ki na nepremičninah izhajajo iz pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Po začetku njenega izvrševanja je preživljanec začel očitati, da je pogodba nična in zoper njega vložil tožbo zaradi ničnosti. Poleg tega je predlagatelju preprečil izvrševanje pogodbe in želi sedaj razpolagati z nepremičninami v korist dobrovernih tretjih oseb. Če bi nasprotni udeleženec nepremičnine odsvojil tretjemu dobrovernemu kupcu ali z njimi drugače razpolagal, bi predlagatelj izgubil že obstoječa lastninskopravna upravičenja in bi bil posledično oškodovan v svoji pričakovani stvarnopravni pravici, ki jo bo opravičil v skladu z določbo 53. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1). Sodna praksa (Ustavno sodišče in Vrhovno sodišče ter novejša pravna teorija) vknjižbi lastninske pravice na nepremičnini, pridobljeni s pravnim poslom, namreč ne pripisuje več absolutnih učinkov. Vknjižba je dejansko potrebna zgolj zaradi varstva lastninske pravice v razmerju do tretjih dobrovernih oseb, medtem ko v razmerju do ostalih (tudi osebe, ki izstavi overjeno zemljiškoknjižno dovolilo, v konkretnem primeru preživljanec) prenos lastninske pravice učinkuje že s trenutkom overitve zemljiškoknjižnega dovolila. Preživljalec se zaveda, da zemljiškoknjižno dovolilo, vsebovano v notarskem zapisu, ni takšno, ki bi že v tem trenutku omogočalo vknjižbo lastninske pravice. Zemljiškoknjižno dovolilo je potemtakem "nepopolno", saj je vezano na izpolnitev bodočega gotovega dejstva ter ima učinke, primerljive učinkom drugih listin, ki so opisane v 49. členu ZZK-1. Ker je zakonodajalec predvidel vpis predznambe na podlagi pravnega posla, ki ne vsebuje zemljiškoknjižnega dovolila, je očitno, da je potrebno tovrsten vpis še toliko bolj omogočiti predlagatelju, ki razpolaga z bolj kvalitetno listino, saj je sicer v slabšem položaju kot oseba, ki ima zgolj pogodbo brez zemljiškoknjižnega dovolila. Takšen vpis ni v nasprotju z nobeno določbo ZZK-1. Da je tak vpis mogoč, izhaja tudi iz ureditve ZZK-1, zato mu je treba omogočiti, da s predznambo zavaruje svoja stvarnopravna upravičenja, pri čemer sam vpis predznambe v zemljiški knjigi ne bo škodoval interesom preživljanca. Edini razlog, da bi se protivil vpisu je lahko zgolj v tem, da bi z nepremičninami razpolagal, kar bi bilo nepošteno ravnanje, ki mu sodišče ne more dati pravnega varstva. Predlagatelj, ki z zemljiškoknjižnim dovolilom razpolaga, tudi nima možnosti začasne odredbe, s katero bi zahteval prepoved odsvojitve in obremenitve nepremičnin. Predlagatelj je prepričan, da ustavno skladna razlaga določb ZZK-1 terja, da se preživljalcu omogoči varstvo njegove pričakovane lastninske pravice z institutom predznambe. Drugačna razlaga je v neskladju s 23. in 33. členom Ustave RS. V tem, da ima prav, pritožnika utrjuje argument sodišča prve stopnje, da učinkovito varstvo zoper preživljančeva razpolaganja z nepremičninami nudi prepoved razpolaganja, ki bi si jo lahko izgovoril pri sklepanju pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Pravnoposlovna prepoved odtujitve in obremenitve ne (more) pomeniti sodnega varstva, prav tako o učinkovitem sodnem varstvu ali učinkovitem drugem pravnem sredstvu ni mogoče govoriti, ko je ta odvisen od volje preživljanca, ki ima preživljalcu nasprotne interese.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V tej zadevi je predlagatelj predlagal vknjižbo predznambe lastninske pravice na podlagi zasebne listine – pogodbe o dosmrtnem preživljanju.

5. Predznamba je glavni vpis, s katerim se doseže oziroma izkaže pridobitev oziroma prenehanje pravice, ki se vpisuje v zemljiško knjigo, in ki učinkuje pod pogojem, da se predznamba opraviči (prvi odstavek 48. člena ZZK-1). Predznambo je treba opravičiti v zakonsko določenem roku z ustrezno listino (52. člen ZZK-1). V primeru, ko je predznamba dovoljena na podlagi zasebne listine iz 2., 3. ali 4. točke točke prvega odstavka 49. člena ZZK-1, mora biti predznamba opravičena v roku dveh mesecev od vpisa predznamovane pravice v zemljiško knjigo (drugi odstavek 53. člena ZZK-1), za opravičitev predznambe mora biti predlogu za vknjižbo priloženo bodisi zemljiškoknjižno dovolilo, ki izpolnjuje pogoje za vknjižbo, bodisi pravnomočna sodba iz 4. oziroma 5. točke prvega odstavka 40. člena tega zakona (2. točka drugega odstavka 52. člena ZZK-1).

6. Pogodba o dosmrtnem preživljanju je pogodba obligacijskega prava, s katero se preživljanec v zameno za dosmrtno preživljanje zaveže preživljalcu, da bo nanj prenesel vse svoje premoženje s trenutkom svoje smrti (prvi odstavek 557. člena Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ). Preživljanec izpolni svojo obveznost pri prenosu nepremičnin tako, da izstavi dovoljenje za vpis lastninske pravice preživljalca na nepremičninah v zemljiško knjigo s preživljančevo smrtjo. Vknjižba lastninske pravice je torej odložena do smrti preživljanca, ki je bodoče, časovno nedoločljivo dejstvo in do nastopa tega dejstva ni mogoče izkazati pravnega temelja pridobitve pravice. Nanj tudi ni mogoče vezati rok dveh mesecev za opravičitev predznambe s predložitvijo zemljiškoknjižnega dovolila, ki izpolnjuje pogoje za vknjižbo, kot določeno v drugem odstavku 53. člena ZZK-1 in 2. točki drugega odstavka 52. člena ZZK-1. Pogodba o dosmrtnem preživljanju, čeprav vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo, zato ni primerljiva z zasebnimi listinami iz 2. točke drugega prvega odstavka 49. člena ZZK-1, pri katerih je mogoče v zakonsko določenih rokih opravičiti predznambo z ustrezno listino. Predlagatelj se nanjo v tem zemljiškoknjižnem postopku, ki je formalne narave, neuspešno sklicuje na varovanje svoje pričakovalne lastninske pravice in pravico do zasebne lastnine.

7. Sodišče je pravilno predlagatelju obrazložilo, da bi si lahko pri sklepanju pogodbe o dosmrtnem preživljanju izgovoril prepoved razpolaganja (559. člen OZ), kar bi mu omogočalo vpis obligacijske pravice prepovedi odtujitve in odsvojitve v zemljiško knjigo (2. alineja 1. točke drugega odstavka 13. člena ZZK-1) in s tem ustrezno pravno varstvo zoper morebitna razpolaganja nasprotnega udeleženca.

8. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče, ki tudi ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi z drugim odstavkom 120. člena ZZK-1 in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP-1), pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).

9. Predlagatelj sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 40. člena ZNP-1 v zvezi z drugim odstavkom 120. člena ZZK-1).