- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep III Cp 1697/2005
ECLI:SI:VSLJ:2005:III.CP.1697.2005 Civilni oddelek
Povzetek
- Podaljšanje roka v izvršilnem postopkuAli mora sodišče odločiti o predlogu stranke za podaljšanje roka v izvršilnem postopku?
- Ustavitev izvršbeAli je sodišče pravilno ustavilo izvršbo, če upnik ni nakazal predujma za cenitev?
- Pravilna uporaba procesnih določbAli je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbe ZPP in ZIZ pri odločanju o podaljšanju roka?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Če stranka predlaga podaljšanje roka, mora sodišče o tem odločiti. To velja tudi v izvršilnem postopku.
Izrek
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljevanje postopka.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo izvršbo, ker upnik v roku ni nakazal predujma za cenitev.
Zoper sklep se upnik pritožuje in navaja, da je sodišče po predlogu dolžnice ustavilo izvršilni postopek za plačane zneske. Dolžnica je sodišču predložila obvestilo o sklenjeni izvensodni poravnavi, to pa je le zavajanje sodišča, saj upnik ni sklenil nobene poravnave.
Upniku je bila z razveljavitvijo sklepa onemogočena edina možnost izterjave dolga, saj je dolžnica prezadolžena.
Pritožba je utemeljena.
Po določbi 15. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ se v postopku izvršbe in zavarovanja smiselno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (ZPP), če ni v tem ali v kakšnem drugem zakonu drugače določeno. Ko gre za vprašanje rokov, ZIZ nima posebnih določb, zato je treba uporabiti določbo 110. čl. ZPP, ki določa, da če roki niso določeni z zakonom, jih sodišče določa glede na okoliščine primera. Tak rok se na predlog prizadete osebe lahko podaljša, če so za to opravičeni razlogi, podaljšanje pa se mora predlagati, preden se rok izteče. Zoper sklep o podaljšanju roka ni pritožbe.
Preneseno na konkretno situacijo pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 29.9.2004, ki ga je pooblaščenec upnika prejel 26.10.2004, naložilo upniku, da mora v 30 dneh založiti predujem. Pred iztekom roka, 16.11.2004, je upnik predlagal, naj se cenitev odloži za 30 dni, ker bo upnik nakazal predujem, če dolžnica do 15.12.2004 terjatve ne bo poplačala. Sodišče prve stopnje bi glede na citirano določbo 110. čl. ZPP moralo s sklepom odločiti o podaljšanju roka. Ker sklepa o tem ni izdalo, ni jasno, kdaj naj bi se rok iztekel. 15.12.2004 ne more biti tak rok, glede na to, da sodišče o tem ni odločalo.
Sodišče prve stopnje je tako kršilo določbe postopka po čl. 339/1 ZPP v zvezi s čl. 15 ZIZ, kajti nepravilna uporaba 110. čl. ZPP je vplivala na pravilnost in zakonitost odločitve o tem, da se izvršba ustavi.
V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje v skladu z navedenimi določbami ZPP odločiti o podaljšanju roka, nato pa o stvari ponovno odločiti.
Odločitev pritožbenega sodišča temelji na določilu čl. 365 točka 3 ZPP v zvezi s čl. 15 ZIZ.