Jedro

Ni pogoj po 12. členu ZDen, da je upravičenec po tej določbi le oseba, ki je prejšnjega lastnika, ki ne more biti upravičenec, preživela. Upravičenec po 12. členu ZDen je tudi zakonec prejšnjega lastnika, ki ni upravičenec, če je bil s prejšnjim lastnikom poročen ob podržavljenju in izpolnjuje pogoje glede državljanstva po 9. členu ZDen. V takem primeru so glede na 15. člen ZDen upravičeni vlagatelji denacionalizacijske zahteve pravni nasledniki zakonca prejšnjega lastnika.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče na podlagi 4. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) ugodilo tožbi in odpravilo odločbo tožene stranke z dne 24.9.2003, ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek. S to odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnikov zoper odločbo Upravne enote M. z dne 4.7.2003, s katero je prvostopni upravni organ odločil, da se zavrne zahteva A.S. ter obeh tožnikov za denacionalizacijo nepremičnin, podržavljenih A.H., rojeni N., za nepremičnine, ker obstajajo ovire za denacionalizacijo po 2. odstavku 10. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen). Tožena stranka je pritrdila odločitvi prvostopnega organa, vendar iz drugih razlogov. Menila je, da glede na to, da A.H. ob podržavljenju ni imela jugoslovanskega državljanstva, ne more biti upravičenka po 9. členu ZDen, da pa A.H. ne more biti upravičenec po 12. členu ZDen, ker je umrl pred A.H. (ta je umrla 24.7.1981, medtem ko je A.H. umrl dne 31.10.1971). Ker umrli ne more vstopiti v položaj še živečega, tudi A.H. ne more biti upravičenec po A.H. Sodišče prve stopnje je odločbo tožene stranke odpravilo, ker je menilo, da je A.H. lahko upravičenec po 1. odstavku 12. člena ZDen. Pri tem se je sklicevalo na odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije, št. U-I-23/93 z dne 20.3.1997 (Uradni list RS, št. 23/97) in na sklep Ustavnega sodišča Republike Slovenije, št. Up-302/00 z dne 27.11.2001. Pojasnilo je, da drugih pogojev, kot so določeni, 12. člen ZDen ne predpisuje, poleg tega pa se po 12. členu ZDen ne izvede dedovanje, temveč se le določi upravičenec, ne glede na to, ali je prejšnji lastnik še živ ali ne oziroma kdaj je ta umrl. Za določitev upravičenca torej niso relevantni predpisi oziroma pravila o dedovanju, ampak le vprašanje, ali je določena oseba razlaščencev zakonec ali dedič prvega reda, ki ji je bilo državljanstvo Jugoslavije priznano po 28.8.1945. Prvostopno sodišče je sklenilo torej, da je po 12. členu ZDen A.H. upravičenec za uveljavljanje premoženja po svoji ženi A.H., ne glede na to, da je umrl pred njo. Za njega pa to premoženje lahko uveljavljajo njegovi pravni nasledniki v skladu s 15. členom ZDen.

Zoper navedeno sodbo vlaga pritožbo tožena stranka. Sklicuje se na upravno prakso, po kateri se je štelo, da je lahko upravičenec po 12. členu le tista oseba, ki izpolnjuje tudi sicer predpisane pogoje, in je preživela prejšnjega lastnika. Ko je A.H. umrla, A.H., ki je umrl 10 let pred njo, ni bil več niti njen zakonec niti dedič. Pri tem se sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije, št. U-I-23/93 z dne 20.3.1997, in na dotedanjo upravno sodno prakso.

Na pritožbo sta odgovorili tožeči stranki. Menita, da je tožena stranka narobe razumela odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije z dne 20.3.1997, na katero se sklicuje v pritožbi. Menita, da 12. člen ZDen ne postavlja pogoja, da morajo zakonec oziroma dedič prvega dednega reda, ki postanejo upravičenci po tej določbi, preživeti prejšnjega lastnika, saj za njih lahko uveljavljajo to pravico njihovi pravni nasledniki po 15. členu ZDen. Ker niti zakon niti odločba ustavnega sodišča ne določajo, da bi imel čas smrti prejšnjega lastnika kakršenkoli pravni pomen za ugotavljanje upravičenosti njegovega zakonca oziroma njegovih dedičev prvega dednega reda na upravičenja po ZDen, predlagata, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

Zastopnik javnega interesa na pritožbo ni odgovoril. Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev prvostopnega sodišča v obravnavanem primeru pravilna in zakonita, zanjo je prvostopno sodišče navedlo utemeljene razloge, na katere se pritožbeno sodišče, da se izogne ponavljanju, v celoti sklicuje. Glede pritožbenih navedb pa še dodaja: Tudi po presoji pritožbenega sodišča 12. člen ZDen ne daje pravne podlage za to, da bi upravičenka (po osebi, ki ji je bilo podržavljeno premoženje, pa ne more biti upravičenka) iz razlogov po 9. členu ZDen, bila le tista oseba, ki izpolnjuje sicer v 12. členu ZDen predpisane pogoje in je prejšnjega lastnika preživela. Zato je tudi po presoji pritožbenega sodišča v obravnavanem primeru, ko A.H. ni upravičenka, ker ob podržavljanju premoženja ni imela jugoslovanskega (in slovenskega) državljanstva, oziroma ga ni pridobila po 9.5.1945, upravičenec njen mož A.H., ki je bil ob podržavljanju poročen z A.H. in se je štel za jugoslovanskega državljana po 9.5.1945 pa do smrti 31.10.1971, in to ne glede na to, da je umrl pred svojo ženo A.H. Za določanje upravičenca po 12. členu ZDen je, kadar gre za zakonca, po presoji pritožbenega sodišča pomembno le, da gre za zakonca v času podržavljenja, ki hkrati izpolnjuje pogoje glede jugoslovanskega državljanstva po 9. členu ZDen. Takšno stališče izhaja tudi iz odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije, št. U-I-23/93 z dne 20.3.1997. Kot upravičeni vlagatelji v obravnavanem primeru torej ne morejo nastopati pravni nasledniki po A.H., temveč pravni nasledniki po A.H., ki je v smislu 12. člena ZDen upravičenec za uveljavljanje premoženja, ki je bilo podržavljeno njegovi ženi A.H. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno in potrdilo sodbo prvostopnega sodišča.