Jedro

Tožnik je v svoji vlogi v orto foto posnetku lokacije naložbe označil kot objekt naložbe tudi objekte na parceli 227/1, vendar za to parcelo ni predložil uporabnega dovoljenja. Ob takem stanju vloge pa je bila tožena stranka dolžna pred izplačilom sredstev preveriti tudi izpolnjevanje pogoja iz točke IV/3 – obstoj uporabnega dovoljenja za objekt na parceli 272/1. Ker torej tožnik s svojo vlogo in pred izplačilom sredstev, ni zadostil vsem pogojem, ki jih je zahteval javni razpis, je bila zavrnitev materialnopravno utemeljena na četrtem odstavku 56. člena ZKme-1.

Izrek

Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Upravni organ je z izpodbijano odločbo zavrnil zahtevek za izplačilo sredstev, določenih v odločbi o pravici do sredstev št. 33121-57/2010/11 z dne 22. 2. 2011, ki ga je vložil tožnik. V obrazložitvi navaja, da je bila stranki z odločbo z dne 22. 2. 2011 odobrena vloga za dodelitev nepovratnih sredstev v višini 17.520,00 EUR za sofinanciranje iz ukrepa Podpora ustanavljanju in razvoju mikro podjetij, ki so bila razpisana z Javnim razpisom za ukrep 312: Podpora ustanavljanju in razvoju mikro podjetij. Sredstva so se stranki odobrila po postopku in pod pogoji, kot so navedeni v Uredbi o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 – 2013 v letih 2010 – 2013 (Uredba) in Javnem razpisu. Stranka je 8. 9. 2011 vložila zahtevek za izplačilo nepovratnih sredstev. Zakon o kmetijstvu (ZKme-1) v 56. členu določa, da se zahtevek, ki je v nasprotju z zahtevami iz predpisov, javnega razpisa ali odločbe o pravici do sredstev, zavrne. V javnem razpisu je v 2. alinee točke IV/3, Pogoji, ki jih mora upravičenec izpolnjevati ob vlaganju zahtevka za izplačilo določeno, da mora vlagatelj kot dokazilo za zaključek naložbe, v primeru nakupa opreme, predložiti pravnomočno uporabno dovoljenje. Vlagatelj je v vlogi predložil potrdilo št. 357/7/2008 z dne 27. 3. 2008, kot dokazilo, da ima stavba na zemljišču *23 k.o. …, uporabno dovoljenje po samem zakonu. Ob kontroli na kraju samem dne 11. 10. 2011 pa je bilo ugotovljeno, da se prostori, v katerih in ob katerih se stroj uporablja, nahajajo na parc. št. 272/1, za katere pa uporabno dovoljenje ni bilo izdano. Pri obravnavi zahtevka za izplačilo sredstev je bilo na podlagi predložene dokumentacije ugotovljeno, da stranka ne izpolnjuje vseh pogojev oziroma kriterijev, določenih v Uredbi in Javnem razpisu ter da je zahtevek v nasprotju z zahtevami, kot jih določajo predpisi, javni razpis oziroma odločba o pravici do sredstev.

Tožnik s tožbo izpodbija odločbo zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev določb postopka. Meni, da je kot upravičenec izpolnjeval in izpolnjuje vse pogoje iz Javnega razpisa. Organu je predložil potrdilo, da ima stavba na zemljišču *23 k.o. …, uporabno dovoljenje. Zato je odločba nezakonita, materialno pravno napačna in nelogična ter neživljenjska. Njegov zahtevek ni v nasprotju z zahtevami iz predpisov, javnega razpisa in odločbo o pravici do sredstev. Res je v pogojih javnega razpisa za ukrep v točki IV/3 določeno, da se kot dokazilo za zaključek naložbe, v primeru naložbe v opremo šteje tudi „pravnomočno uporabno dovoljenje (v kolikor že ni bilo priloženo v vlogi in se za objekt zahteva)“ vendar je tožnik že vlogi priložil potrdilo o uporabnem dovoljenju za parcelo *23, kjer ima družba prijavljeno svojo dejavnost in jo na tem naslovu tudi opravlja in za katero se oprema, konkretno viličar, tudi uporablja. V tem oziru je že s svojo vlogo izpolnjeval vse pogoje razpisa in pogoje, ki jih mora upravičenec izpolnjevati ob vlaganju zahtevka za izplačilo, tako da ob zaključku investicije organ tega ni bil dolžan preverjati. Tožniku so bila odobrena sredstva za nakup viličarja, ki je stroj, ki po naravi stvari ne more biti vezan izključno na določeno nepremičnino, še posebej ne v primeru tožnika, ki stroj uporablja na zunanjih površinah svojega lesno proizvodnega obrata, ki merijo cca 5000 m2. Premikanje stroja je bistveno za funkcioniranje podjetje in racionalizacijo dela, zaradi katerega je tožnik vanj investiral. Nevzdržno je naziranje, da se stroj uporablja na in ob drugih prostorih od tistih, za katere je bilo izdano uporabno dovoljenje. Dejstvo je, da se je viličar ob kontroli nahajal na parceli št. 272/1 k.o. …, ki tudi služi proizvodnji dejavnosti, kar je v neposredni bližini (oddaljenost 30 m) od parcele *23 k.o. …, torej le na drugi lokaciji proizvodnega obrata tožeče stranke. Stroj se uporablja na celotnem območju, kjer opravlja svojo dejavnost, ki je razvidna tudi iz zračnega posnetka. V konkretnem primeru je zato formalistična ugotovitev kontrolorja, da stroj ni nameščen v prostorih, za katere je izdano uporabno dovoljenje. Razpisni pogoji so jasni, nikjer se ne zahteva, da bi se stroj uporabljal izključno v objektu, za katerega je bilo izdano uporabno dovoljenje. Predlaga odpravo izpodbijane odločbe ter potrditev odločbe o pravici do sredstev z dne 22. 2. 2011 ter odločitev o izplačilu zneska ter zahteva povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da za parc. št. 272/1, ki jo je tožnik navedel kot parcelo, na kateri stoji objekt, v katerem bo izvedena investicija, ni bilo izdano gradbeno niti uporabno dovoljenje, kot zahteva Javni razpis. Zavrača trditve o napačno uporabljenem materialnem pravu in napačno ugotovljenem dejanskem stanju. Predlaga zavrnitev tožbe.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporno, ali je imela tožena stranka podlago za izdajo izpodbijane odločbe, ki temelji na četrtem odstavku 56. člena ZKme-1. Tožnik zatrjuje, da je že na podlagi vloge izpolnjeval vse pogoje razpisa in pogoje, ki jih mora upravičenec izpolnjevati ob vlaganju zahtevka za izplačilo, v zvezi z uporabnim dovoljenjem, kot je zahtevano v pogojih Javnega razpisa v točki IV/3, da se kot dokazilo za zaključek naložbe, v primeru naložbe v opremo, šteje tudi pravnomočno uporabno dovoljenje, ker je že vlogi predložil potrdilo o uporabnem dovoljenju za parcelo *23, kjer ima družba prijavljeno svojo dejavnost in jo na tem naslovu tudi opravlja in za katero se oprema, konkretno viličar, tudi uporablja. Vendar je tožnik pri svojem ugovoru spregledal, da je v svoji vlogi v orto foto posnetku lokacije naložbe označil kot objekt naložbe tudi objekte na parceli 227/1 k.o. …, vendar za to parcelo ni predložil uporabnega dovoljenja (niti potrdila kot za parcelo *23, da ima stavba uporabno dovoljenje po zakonu). Ob takem stanju vloge pa je bila tožena stranka dolžna pred izplačilom sredstev preveriti tudi izpolnjevanje pogoja iz točke IV/3 – obstoj uporabnega dovoljenja za objekt na parceli 272/1. Ker torej tožnik s svojo vlogo in pred izplačilom sredstev, ni zadostil vsem pogojem, ki jih je zahteval Javni razpis, je bila zavrnitev, materialnopravno utemeljena na četrtem odstavku 56. člena ZKme-1, pravilna. Nerelevantni so v tej zvezi vsi (pravilni) razlogi, ki jih tožnik utemeljuje na stroju – viličarju, ki je premična stvar in zato ne more biti del opreme oziroma uporabe le na eni nepremičnini.

Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

Izrek o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem, kadar sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

Pravni pouk temelji na določbi prvega odstavka 73. člena ZUS-1.